Ker sva imeli v Husaviku ravno zastonj net, sva seveda izkoristili se zastonj klicarjenje in se pozanimali vse o trajektu in busih za Westmanski otok, pa se en guesthouse tam sva si rezervirali. Dobili sva zadnji dve lezisci, baje, kajti potem bo vse vse polno zaradi nekega festivala. Ti Islandci so kot Slovenci, vsaka rupa ima nek svoj festivalcic, tudi vceraj v Husaviku, ko sva prisli, je bilo celo mesto okrancljano z oranznimi in zelenimi ornamentki, in izkazalo se je, da gre za "eat a lot" festival oz. praznik sladkarij!! Svasta. Do Akureyrija sva potrebovali uro petnajst. Sparkirali sva se in ugotovili sistem: imeti moras uro, na kateri oznacis prihod, potem pa lahko (odvisno od mesta) tam ostanes dve uri, eno uro ali petnajst minut - vse zastonj. Samo uro moras imeti, zato sva jo sli ... read more

Ponoci je pihalo kot za stavo in moj strah se je zjutraj lepo manifestiral v nekaj izpuljenih klinih, tako da smo malo zabijalo (s kamnom iz lave) za dobro jutro. Ali ni bilo nic hujsega, sotor je bil se vedno na mestu in zunaj se je delal cudovit soncen dan. Pripravila sem si zajtrk v kitchen tentu in lepo uporabila posode, ki so ocitno skupne, potem pa sva sli pocasi na pot. Prvi postanek je bil Hverir. Gre za bliznji poligon, povsem zasicen z bazencki z - vrelim blatom! Kaj takega! Povsem noro: iz kotanje tu in tam brbota modro-sivo blato, eno hitreje, drugo pocasneje in bolj na ornk, naokoli so zvepleno potiskani hribi - pokrajina je gola, kot v puscavi, na drugi strani ceste pa se bohoti zelenje - in nagrmadeni kamni, iz katerih se ... read more

Ponoci je dezevalo in pihalo, tako da sem bila malo paranoicna, da nama bo odneslo sotor - izjave prejsnjega vecera v stilu "ni paaanike, staaari, sej za eno noc ni treba tok klinov prbijat!" mi niso bile v pomoc, ampak se je na sreco vse izkazalo bolj kot plod polsna. Zjutraj je bilo vse popolnoma BP. Ker se je kafic odprl sele ob 10h (nisem sicer prepricana, zakaj cakajo toliko casa, ce pa je dan ze od ... ponoci?), sem pobozno prosila eno od rangerk, da mi je v svoji kucici segrela vodo za caj. Bre zelenega caja so jutra povsem drugacna. In tako mi je prijazna gospa pomagala, da je bilo jutro malodane popolno (caj je bil, seveda, bio - prinesen od doma). Sli sva na enoinpolurni hike do nekega slapa v tem parku, ki ... read more

Noc smo prespali BP, pa ceprav je bilo zunaj, ko sem se zbudila, enako svetlo kot takrat, ko sem sla spat. Po obilnem zajtrku - Natalie nama je zagotovila brezkoncen nasmeh na ustnicah z vprasanjem "Do you wanna make smoothies?" - smo se skidale v mesto. Zunaj je prav neprijazno pihalo in prsilo iz oblakov, ampak oblecene v majice, puloverje, flise, jakne s kapucami in sale se nismo dale. Parkirale smo tam kjer vceraj, torej pri glavni katedrali, in sle not. Katedrala je bila zgrajena sele sredi prejsnjega stoletja (se mi zdi) in ima res hud modern prizvok. Sli sva s Polono se gor na turn (ceprav sva karto placali, jih ni nihce niti pogledal - toliko o skandinavski postenosti), kjer je z ene strani tako pihalo, da so vse slike narejene s pogledom na drugo ... read more

Katastrofa; tu spim(o) ko kreten(i). Tudi danes sem vstala ob pol desetih, kar je ... neverjetno za moje obicajne razmere. Zato tudi ni bilo nic z nacrtom, da grem na vlak do Stockholma ob 10.09. Namesto tega sem tempirala tistega eno uro kasneje, a se je tudi to izjalovilo. V vrsti za vstopnice sem namrec cakala toliko casa (oz. v napacni vrsti, ampak pustimo to), da mi je tisti vlak odpeljal tik pred nosom. Jebiga, desi se, in ker je bil naslednji vlak ob 12.09, sem se sla zgubit malo se v Uppsalo. V strogem centru ni, da ni: H&M galore, ful stacun s cunjami, mnogo taksnih, ki jih pri nas sploh ni (oziroma jih bolj jaz ne poznam), pa s cevlji, tudi brez specerije Little Italy ne re ... Ker sem imela se dosti casa, ... read more