Muzikalische roadtrip

---

Excellent! Vsak dan sem bolj zverzirana, kako preganjati predcasno soncno svetlobo.
Po obilnem zajtrku - ta obed pac mora imeti vec momentov, npr. finski kruh - smo sli kao na bus za stämmo v Österbybruk - pa smo na postaji ugotovili, da bi bilo morda ceneje, ce bi kar najeli avto za en dan. In smo ga res! Na bencinski crpalki Statoil (ki je bojda edina, pa se norveska) smo ujagali Toyoto Auris in se podali na pot.
Najprej smo se ustavili samo kak kilometer stran, v Gamle Uppsala oz. stari Uppsali, kjer je nekoc bilo mesto. Zakaj so ga prestavili, se Petrus ne ve, ampak tam so sedaj tiste tipicne rdece hiskice, muzej na prostem (z drugimi besedami: kure in oFce in piknik travniki in simulacija kmeckih opravil), pa stevilni gricki, ki so v bistvu pokrita grobisca. Starodavni Vikingi so imeli pac svoje fore, kako pokopavati ljudi ali pa kralje, ne vedo tocno.
In naprej se nekaj kilometrov so mesteca oz. vasice Ulve Kvarn. Sparkirali smo se med mnozico in kmalu ugotovili, od kje taka guzva. Pred piknik-kaficem se je namrec odvijal loppis - po domace garage sale. YAY!!!! Obozujem te zadevscine! Vse smo pretaknili spredaj in zadaj, pokupila sem nekaj vizuValij za mami, pa se bi lahko, ce bi imeli cas. Treba se je bilo namrec vsesti na fiko (termin zajema malico, kavo, pijaco, postanek, skratka vse, kar vkljucuje pavzo in prigrizek). Jaz sem po dolgih minutah razmisljanja nad homemade pecivom vzela carrot cake, onadva pa nek cheesecake in neko oatchocolateball. Mmmmm.
Sli smo se par metrov naprej, kjer se je odvijalo PYO (pick your own) strawberries (Polona!!!), ampak smo hoteli ujagati krompir, ki pa ga ni bilo. Zato smo se koncno odpeljali. No, potem pa smo po ravno ravnih svedskih cestah (ta Svedska je ena sama ravnina) vendarle prispeli v slabih 50 km oddalje Österbybruk. Cela scena! Ta stämma je lokalni pokazi kaj znas, ki se v vsakem kraju zgodi enkrat letno, pridejo pa iz vsepovsod in potem pojejo, plesejo, igrajo ... kar tako malo za hec: ali na odru ali pa za vsakim vogalom. Ta stämma je bila posvecena svedskemu glasbilu nyckelharpa, ki je nek konglomerat harfe, violine, kitare, cembala, lutnje in citer. Hm. Vsi so nekaj svirali, bodisi na te harpe (tudi Petrusov oce, ki smo ga tam srecali in je tam ze nekaj dni - z enim majhnim nahrbtnikom, svaka mu cast), bodisi na violine, frulice, harmonike ... ni da ni! Spilali so celo neki Palestinci, med gledalci pa je sedel en tip, ki se mu je cez trebuh napenjal napis na majici Israel. Gotta love freedom of speech. Populacija je bila vecinoma taksna s slusnimi aparati in vcasih HUDIMI fotici (mark III ni bil redek), mi smo kar znizevali povprecno starost.
Ker smo bili seveda spet lacni, smo se postavili v vrsto v lokalnem kaficu. Zmanjkalo je nekih pit, zato smo bili obsojeni na grsko solato. Ni bilo slabo, ni pa bilo veliko. Zala je vzela se kanelbulle, svedsko verzijo cinnamon roll, ki je tu menda standard. Potem so oni trije nekaj svirali zase, jaz sem malo poslusala in se cudila, da nekdo lahko kaj takega spravi skupaj tako z improvizacijo brez vnaprejsnje trimesecne vadbe, vmes sem malo zabluzila med neka drevesa (bil je lep soncen dan) in srecala enega napol crknjenega netopirja na nekem napol porusenem spominskem kamnu neki leta 1863 preminuli Svedinji, pa sla tudi na kavo. Oziroma na dve - Svedi namrec zelo radi furajo ameriski free refill sistem! I like!!
Ob pol sestih smo se pobrali, ker so v bistvu ze vsi sli domov. Menda to ni bila neka veliko obiskana stämma, lahko bi bilo celo vec tisoc ljudi. Jebiga, meni je bilo vseeno dozivetje. Vsi stirje - fotr je sel z nami nazaj v Uppsalo - smo sli domov malo naokoli (se vec ravnine, juhu), in se sparkirali pred cerkvijo v "nasem" mestu, ker smo zeleli jesti v britansko-indijskem pubu. Zal je ob nedeljah zaprt, zato smo bili primorani odpesaciti od alternative. Nismo iskali dolgo, ko smo se utaborili v italijanski restavraciji nedalec stran in vsi stirje pojedli pico. Castil je fotr.
Potem smo se zapeljali domov, da je fotr vzel se neko knjigo, preden smo ga pospremili na vlak. Sel je namrec domov, na sever, cakalo ga je ene deset ur voznje. Skoraj ze pri postaji je kot zakleto zacelo dezevati. Pa tako lepo vreme cel dan! Jebiga. Oddali smo fotra in sli nazaj ze v skorajda nalivu. Ampak vsaj nekaj je bilo dobro: videli smo tako mavrico, kot ze dolgo ne! Razprostirala se je cez celo mesto, prav cel lok je naredila, pa se podvojila se je! Seveda nihce od nas ni imel s sabo fotoaparat, zato sem nekaj klavrno poskusala s svojim bednim telefonom, ampak te lepote pac ni bilo mogoce ujeti drugam kot v spomin. Tudi od doma smo nekaj poskusali fotkati, ampak z balkona smo ujeli samo en del.
In spet smo crknjeni in bomo sli po hitrem postopku spat. Vsaj jaz.

---

Comments

[p]

??
Britansko-indijski pub??? Gotta love this one :DDD