Zjutraj sta prisli se dve i-to-I prostovoljki, Americanka Olivia (Polona :)))))))) in Irka Rachel, ki sta se nama pridruzili pri zajtrku. Jedli smo spet tiste super mini bananice in samose z rizem ali crnim fizolckom, zraven pa pili mango juice (sicer iz tetrapaka, ampak vseeno mango). Awsome. Samose in chapatiji, ki smo jih tudi jedli ze prej, so sicer indijski, ampak Uganda ima veliko povezav s to drzavo, so nam povedali. Ko so kolonizatorji (Anglezi) prvci prisli sem, so uvozili na tone Indijcev kot poceni delovno silo, ki pa je s seboj seveda prinesla tudi svojo kulturo. In hrano. So it’s like buy one, get one free. Sweet. Spakirali smo se torej na en bus, drug kot dan prej, in sli na pot proti jugu. Najprej smo se ustavili nekje na poti, kjer so izdelovali te ... read more

Pa sva tu! Ne bi si mislila, da bom kdaj to napisala. Ampak sva. Torej, najprej business class. Tisti Avstrijec se je znasel pred mano, se obrnil in zazijal: Ja kako sta pa vidve prisli sem?? Jaz sem karto dobil sele pred 15 minutami!! Hja, sem si mislila svoje in se mu samo kao socutno nasmehnila. Gor pa: jedi z menija, razvajanje s sampanjci in robcki .. Ahhh. Kako to, da vedno dobim business class na najbolj obskurnih destinacijah?? Bo ze nekaj na tem - da se zavem, kaj lahko imam, in cenim to, kar ze imam oz. lahko dobim. Brala sem casopis Saturday Nation. Na prvi strani je pisalo, da je predsednica EU Francija. Nise. Potem pa se citat iz enega clanka, ki sem ga vzela za sveto: Gratitude is a large part of humour. ... read more

Pa sva le uspeli priti - do business loungea! Da da, kar nama ni uspelo v Amsterdamu, nama je tule v Nairobiju (!!!), kjer sediva v t.i. Simba Lounge od Kenyan airlines. Smrdiva po neprespanem in zmatranem, prtljaga je kdo ve kje, ampak mami mi je ravnokar povedala, da sem CPE naredila z A (!!!!!!!!!!!!!!), tako da se za zunanje okoliscine sekiram priblizno toliko kot lani ob galonah uvodnega svica v Bangkoku! OH MY GOD!!!! No, sedaj pa k malo bolj pritlehnim zadevam. Kje je najina prtljaga, se ne ve, ker so KLM totalno zajebali. V Amsterdamu nama niso dali nobenega baggage claim ticketa, ker kao ga niso mogli naprintati. Bojda. Takisto z boarding passi. Turns out: nisva prisli na let do Entebb, na katerega bi kao morali, tako da bova tu se par uric. In ... read more

Ladies and gents, ponovno pozdravljeni v oddaji Spet ne doma. Tokrat vas bomo popeljali nekam, kamor Ivina noga še ni stopila, nekam, kamor je Juri Muri odšel e zavnaj, nekam tja dol v A-A- uh? Avstralijo? - Afriko! Natančneje v Ugando, v Kabale, kjer domuje organizacija Edirisa (www.edirisa.org). Ta bo naslednje tri tedne moja razširjena druina. Toda kot se za začetke spodobi, se bomo še malo ustavili pri uvodu. Zakaj? Ker trenutno visim na Brniku (uporabiti ime Joe Pučnik v tej kombinaciji besed bi bilo neustrezno), zaradi nesebične pomoči moje sopotnice Mankice pa - jasna stvar! - visim na zastonj wirelessu na njen laptopu. No, prijazno osebje iz Adrije nas je ravnokar povabilo na zajtrk (seveda sem spaktirana z Murphyjem, ker sem ravnokar kupila nekaj za jest v djutiču!), tako da se za hip poslavljam in ... read more

Ah. Spet en krasen dan. Sprva je sicer kazalo, da bo ostudno, kar se vremena tice, ampak konec dober, vse dobro. Ob 12h sem se dobila s Paulom pred restavracijo Galin Galin na Broadway & Granville, ker pa je bila zaprta, smo se z Johnom in njegovo prijateljico Kate iz Anglije dobili v eni od kitajskih restavracij in the hood. Good replacement I must say! Nazrli smo se (spet) kitajskih dobrot, potem pa je Paul moral iti na delo, mi trije pa smo (z Johnovim avtom) zajadrali na Granville island. Malo smo lutali gor in dol, jaz sem prevzela vlogo vodicke (beri: entuziast na delu), sli smo skozi public market in tudi mimo farmers marketa, ki je tam vsak cetrtek, potem pa spet nazaj do avta in do Inukshuka v English Bayu. Najvecja fora je bila ... read more