Advertisement
Published: September 22nd 2007
Edit Blog Post
YVR
Goodbye, my love Vcerajsnji vecer se je obrnil v povsem neplansko smer - love it! Ob 20h me je torej pobral Anthony ("Whhhhhhhhaaaaadaaaap dudeeeeeee, long time no seeeeeeee, whoooooooooooooo!") in sla sva v famous Eatery na Broadwayu, nedalec stran od UBC. Jaz sem se sicer ze prej nazrla tiste solate iz Salad loop, sploh pa kosila, ampak ker je Eatery nahajalisce izrazito funky pripravljenega susija, well, I can't say no to sushi. In sem zmlatila en roll iz tune, manga in papaje. Sweet! Za primerjavo: Anthony je medtem zmazal dva rolla, tuna tempuro in se eno solato, tako da je bilo moje res za vzorec. Zraven pa my new favorite drink ginger ale oz. ginger beer, ki sploh ni pivo (vsaj po nealkoholiziranosti), ampak se mu tako rece bogve zakaj. Ima pa okus po fizzy gignerju, skratka, neka soda, ki jo tu vsi pijejo. In je za popizdit dobra.
(Lahko pa ob tej priloznosti potolazim fotra in vse ostale somisljenike, npr. Nino, da sem predvcerajsnjim v Legion spila pint drafta, sicer za pomiritev stage frighta, ampak vseeno. I deserve some kind of a drinking medal.)
Vmes smo se slisali z Johnom in njegov gang je zajadral vse do Metrotowna (Kingsway vicinity) na all you
On the go
Every way is the right way can eat sushi. Zato sva jih poklicala, ko sva se (tudi midva) nazrla in izkazalo se je, da vsi loungeajo pri Johnu doma na 41st & Flemming. Anthony je bil takoj za, da se zapeljeva tja, in sva se. Najprej smo malo chit chatali in se zajebavali, potem pa sta John in Anthony ugotovila, da sta prav za prav hodila na isto srednjo solo, John pa je bil tudi sosolec Anthonyjevega 2 leti starejsega brata, tako da je preostanek vecer minil v NO WAY, SHUT UP, REMEMBER THAT ONE TIME WHEN polifonicnih izbruhih smeha, spominov, anekdot in pojasnjevanj. Kate, Ly in jaz smo se vsake toliko casa malo namuznili in se trudili dohajati Johnovo in Anthonyjevo doziveto obujanje srednjesolskih pripetljajev, ampak nam ni povsem uspelo. Malo po enajsti sva se odpravila od Johna, se poslovila (vsaj jaz, no) in zategnil me je nazaj na campus. Another goodbye.
Zjutraj je bilo vse skupaj bolj na easy, kajti Laurel je tako ali tako napol bolna (prehlad), jaz pa sem morala oprati cunje, napol spakirati raztreseno saro, ipd. Ob pol treh sva se narisali v restavraciji Noodle box, kjer dela Walker, in se nesramno nazrli povsem zastonj (ce odstejemo napitnino, ki si jo
Waiting
5 flights in one day, you better be organized. je Walker res zasluzil). Po obilnem kosilu sva sli se za hip v thrift store, da sem kupila eno poceni knjigo za na pot, potem pa domov. In spet pakiranje in pakiranje in obupavanje nad (pre)majhnostjo mojega nahrbtnika. Uf.
Zvecer me je pred naseljem pobral Tristan in skupaj z njegovim prijateljem Anthonyjem (another one) smo sli gledat Superbad v Paramount theatres, ki se zdaj imenujejo Scotiabank theatres ("uuuuuuu, such a difference!" je komentiral Tristan). Za 2 minuti sem se pred zacetkom filma dobila se z Vietom, ki je bil ravno v centru, in sva se pac izljubila za slovo. Potem pa film in voznja domov najprej Anthonyja, potem pa se mene - Tristan v vlogi taksista, spet. Tezko je bilo reci adijo, ker Tristan je res ... krasen poba. Ampak tako pac je. Till next time, bro.
Sla sem domov, spakirala in se naprej obupavala in prav zanima me, ali bom jutri dejansko lahko vse stlacila not. 😊 Kil Moon mi je poklical taksi, tako da ... grem samo se spat in na pot.
Pa sem spet na koncu potovanja oz. neke dogodivscine. Fotke bom zloadala gor, ko pridem domov (to je sedaj e narejeno 😊), tu nekako ni bilo moznosti (casa? interesa? who knows).
Skratka. What to say. Vse ima svoj konec. Ampak zacetkov je lahko vec. Torej:
There's something I can't quite explain
I'm so in love with you
You'll never take that away
(Blue October: Calling you)
I love you, Vancouver. We'll just need to have a long distance relationship.
Advertisement
Tot: 0.321s; Tpl: 0.01s; cc: 15; qc: 82; dbt: 0.0808s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.2mb