When drinking cocktails, do it in style.

---

Noc smo prespali BP, pa ceprav je bilo zunaj, ko sem se zbudila, enako svetlo kot takrat, ko sem sla spat.
Po obilnem zajtrku - Natalie nama je zagotovila brezkoncen nasmeh na ustnicah z vprasanjem "Do you wanna make smoothies?" - smo se skidale v mesto. Zunaj je prav neprijazno pihalo in prsilo iz oblakov, ampak oblecene v majice, puloverje, flise, jakne s kapucami in sale se nismo dale. Parkirale smo tam kjer vceraj, torej pri glavni katedrali, in sle not. Katedrala je bila zgrajena sele sredi prejsnjega stoletja (se mi zdi) in ima res hud modern prizvok. Sli sva s Polono se gor na turn (ceprav sva karto placali, jih ni nihce niti pogledal - toliko o skandinavski postenosti), kjer je z ene strani tako pihalo, da so vse slike narejene s pogledom na drugo stran. Mimogrede, ne da sva kaksni katedrala-freaks, ampak bolj prikladnega prostora za ubezati vremenskim nevsecnostim ni bilo.
Sledil je sprehod do morja. Ulice downtowna so res licne, posute s tipicnimi islandskimi barvitimi hiskami, ampak ob takem vremenu ... no, dozdevalo se mi je, da mora vse skupaj zgledati prav pravljicno - ko posije sonce ali vsaj neha scati. Ali jebiga sad. Sli smo do ene blazno znane jeklene skulpture, ki ponazarja neko vikinsko jadro v obliki kitovega ogrodja, pa malo naokoli do glavne ulice v knjigarno, kjer smo sle na eno toplo pijaco. Imeli so - pazi sad - CHAI LATTE, tako da dileme o izbiri pijace ni bilo (ne morem verjet, da imajo chai latte prej na Islandiji kot v Sloveniji), med knjigami, ki so vse naokoli zevale v nas, pa tudi eno ogromno opevajoco Slavoja Zizka. Pa to ni res!
Ko smo se tam, v idlicnem okolju knjigarne - v zimskem vrtu, obkrozene z najboljsimi papirnatimi prijateljicami - odsedele, smo sle dalje. In vmes je celo nehalo rositi in pihati! In ko smo prehodile nekaj ulic in staknile glave v nekaj trgovin (med drugim tudi v Christmas shop - ok, ceprav julija, bi bilo ta butik greh preskociti!), je celo celo celo posijalo sonce. Odprla so se nebesa. Nam pa denarnice - povsem nakljucno smo v nekem second hand shopu (which I adore by default) usekalo spending spree! OK, ne spet toliko, ampak ... S Polono sva se najprej izzivljali nad nekimi lavish lifestyle of cocktail parties oblekami in pozirali v njih, nakar se je izkazalo, da ena od njih - ker je v vsaki sali itak zrno resnice - Poloni pristoji kot ulita. Z drugimi besedami: zgledala je FABULOUS. In seveda je romala z njo - za vec kot pol kron ceneje. (Mimogrede, do sedaj so bili vsi nakupi, vkljucno s kofetki, opravljeni na debetno kartico. Islandija je baje najbolj "plastificirana" drzava na svetu, bankovcev in kovancev njihovih kron se nisem imela cast drzati v rokah.)
Usput do avta smo sli se v Bonus, najcenejsa varianta trgovine z zivili. Malo sva nakupili za danasnje kosilo in Natalie je protestirala, da ni sans, da storiva tako skorajda kaznivo dejanje, ampak slovenske punce pac dont take No for an answer. In sva kupili sirove torteline, koruzo, baked beans, cebulice, cesnjeve paradiznike, mesano solato (mixed & prewashed) in se kaj kar tako - iz cesar je kasneje doma nastalo odliiiiiiiiiicno in obiiiiiiiiiiiiilno kosilo. Natalie sva tudi uvozili v cudoviti svet obveznih solat kot slovenski unikum, pa se iz iste sklede smo jedle, tako da mislim, da ima kulturnih sokov za danes dovolj.
Ko smo prebavili, je bil cas za naslednji podvig: Blue Lagoon. Na poti do tja se je vreme spet zacelo vedriti, tokrat nekoliko bolj zares. Spreminjalo pa se je tudi povrsje, sploh zaradi cedalje vec jasnega vremena, in koncno sva lahko uzrli, kaksni kraterji in gore obkrozajo naselbino Reykjavik. NORO. Enostavno noro. Ce ze obstaja teorija zarote, da Americani leta 1969 nikoli niso stopili na Luno, so prizor gotovo inscenirali kje tu. Nagubanost, razcefranost, zbiganost, nasekanost, konicavost in kar je se podobnih samostalnikov v zvezi s pojavnimi oblikami lave so se odkrivali pred nama. Porascene z mahom in lisajastimi zaplatami so dejansko potrjevale to, kar nama je Natalie govorila ze pred prihodom: da zaradi te pokrajine zacnes prisegati, da vidis palcke in ostale Lord of the Rings spake. Na eni strani neskoncna ravnina, s katero se ti zdi, da se ob jasnem vremenu vidi prav do Anglije, na drugi strani pa gore, ki se zarezujejo v notranjost tega ogromnega otoka.
Sparkirali smo se pred Blue Lagoonom in ze nekaj "ribnikov" pred ta pravo stvarjo je bilo - osupljivih. Voda popolnoma pastelno modra. Na podlagi iz ogljeno crne lave, sem in tja preplavljene s pasovi mahov. Noro. Za 2300 kron smo dobile vsaka svojo fancy zapestnico s cipom, ki odpira vrata in omarice. Sistem je tak: preden se vrzes v +38 stopinj vroco vodo na prostem, se moras stusirati. In to Islandci pocnejo z neobtsojecim strahom pred goloto - vsi oz. vse skupaj. I´m loving it. Torej, obleke smo pustile v omaricah, se sprehodile do skupinskih tusev, se ocedile (kar velevajo tudi dokaj eksplicitne oznake, kako in kje se je treba umiti!), preoblekle v kopalke in hop v modrino.
Od tu naprej pa nebesa zase.
Oh my god.
Blue Lagoon je en velik naravni jacuzi sredi kraterske pokrajine. Voda je vroca, vcasih peklensko, vcasih ze skorajda mlacna. Povrsje (pod vodno gladino) se spreminja iz totalno plitkega do skorajda do vratu segajocega, vsekakor pa ne gre za spolirana tla, ampak povsem naravno - torej lahko stopis v kaksno luknjo ali te preseneti hribcek. Vse naokoli so ajmerji s silica mud, neke vrste dovolj tekoco belo glino, ki si jo naneses na obraz (ali kamor koli drugam na kozo) in pustis 5-10 minut, da se posusi. Ne preseneca, da po laguni naokoli hodijo beloobrazni zombiji, in tudi me smo bile takojci med njimi. Nepopisen obcutek, sploh ko se stvar posusi in si jo speres. Lonely Planet obljublja, da imas kozo po tem tretmaju kot dojenckova ritka, in res sem se morala brzdati, da niso roke stalno pristajale na mojem prerojenem frisu. Mmmmmmmm.
Vmes sva sli z Natalie se v steam bath pa pod waterfall, sredi vsega tega pa imajo - kakopak - tudi sank. Postrezejo ti kar v vodo, ceno pa ti odcita tvoja super zapestnica, tako da placas ob izhodu. Misel je bila samo ena: koktejl. In glede na cene (pivo in vino 700 kron, voda 250 kron, koktejl 500 kron) dileme ni bilo: cez nekaj minut, ko se je konobarica vrnila, smo bile ponosne tri pivke Blue Lagoon koktejlov. Jebes koktejl teraso, tudi tole je dober nadomestek!!!
Oh in ah smo zganjale se do devetih, potem pa smo res morale iti. Pa ne zato, ker bi bile ze navelicane ali bi se nam zgubanost prstnih blazinic zdela absolutno prevec, ne, treba je bilo pac domov zgolj iz casovnih razlogov. Ugotovila sem, da so mi ukradli brisaco, ali jebiga, tako ali tako je bila Nataliejina in ce se ona ni sekirala, se jaz nimam kaj.
Na poti domov smo se ustavili se na dveh vidikovacih, da sem lahko kaj pofotkala, potem pa smo ze bili za mizo in tesili svojo monstrozno lakoto. Voda ocitno cloveka blazno zlakoti! Snedli smo en skyr desert s karamelo (mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm), zraven borovnice, vmes je prisel se Oddi in padla je debata o avtenticnih islandskih kletvicah. Ugotovili sva, da se imajo lokalci s svojim best of arzenalom psovk v razponu hudic-pekel-od hudica-pekel-sranje-sranje na cevlji-pekel-hudic na kubik od nasih juznih sosedov se marsikaj nauciti.
Potem smo zbrskali vse, kar jima bova za naslednjih 7 dni roadtripa zaplenili, torej sotor, spalke, dekce in armaflekse, za povrh sva dobili se rostilj za enkratno uporabo in nekaj papirnatih kroznikov. Tole je bolje kot hotel s petimi zvezdicami. Tako so prijazni do naju, da clovek enostavno pozabi na vsa mokra neprijetna presenecenja z neba in bizarno visoke cene.

---

Photos

Reykjavik downtown
Just a cluster of billboards

Nema ništa
Funny enough, the word doesn't carry the same meaning ...

Modro, ki te ljubim modro ...
Blue Lagoon magija

Blue lagoon
First in swimsuits, then in jackets.