Lokalne radijske zvezde!

Africa
February 16th 2008

Published: February 17th 2008

Edit Blog Post

IvaG

Radio

You sure this ain't just farmland?

Zbudili sva se na precudovitih posteljah z dodatkom razbijajocih delavcev na dvoriscu za posladek. Tukaj niso ravno uvidevni do spalcev - ampak se nisva sekirali. Potem sva sli nazaj v Ediriso in dobili stavo: vode seveda ni bilo. Izjemno smesno. Kadar koli pri nas ni vode (in to se sedaj dogaja vsak dan med 7. in 23. uro), drugod je.
Pojedli sva zajtrk, ki nama je bil dodeljen, in ker mi en toast pac ne zadosca, sem sla se za vogal na dve samosi. Bananice pa sem imela se od vceraj. Potem pa so pocasi zaceli kapljati tecajniki in zaceli sva z drugo skupino. Tokrat sva imeli ze malo vec izkusenj in sva izpustili del o blendi, ISO stevilki in hitrosti zaklopa, sva pa bili toliko bolj podkrepljeni s prakticnimi primeri dos and donts. Bili so res zainteresirani! In nekateri so prav hitro postekali, kaj hoceva od njiju. Pred kosilom pa sva jih poslali na teren. Jaz sem sla tokrat z Julie in Madinah (muslimanka!), in peljali sta me na nek market, za katerega sploh nisem vedela, da obstaja. Zur! Zapicili sta se v matoke (velike zelene banane, iz katerih se dela pire - so pa totalno brez okusa, isto kot posho in maize porridge), jaz pa sem jih prav za prav samo ovirala. No, ne s tecajniskega vidika, ampak z izkustvenega. Kadar smo mzungu naokoli, tudi domacini popusijo na celo crti. Bolj kot sta branjevkam dopovedovale, da slike potrebujeta za delavnico in da z njimi nihce ne bo zasluzil mastnih denarcev, kot je tu vecina sveto prepricana, manj so jima verjele. Ampak smo nekako uspeli poslikati nekaj dostojnih fotk, nek domacin nam je celo pomagal pri fotkanju in izkazalo se je, da je za te razmere blazno izkusen fotograf. Potem pa je k meni pristopil kar en cistilec oz. popravljalec cevljev (market je pac miks vsega) in mi potisnil v roke list papirja, na katerem je pisalo Welcome to south western Uganda, otherwise stay cool. Wha! Cel zur! Hotel se je slikati z mano in s tem napisom in imeli smo kratek fotosession ter seveda obilo zabave.
Ker smo bile ravno na marketu, smo kupile se nekaj sadja. Seveda po lokalnih cenah! Zur. Nabavila sem ogromen sop mini bananic za 500 silingov in dva nesramno dobra sveza ananasa, vsakega po 300. Ne-me-je-bat.
Sle smo se malo naokoli, potem pa nazaj do Edirise, kjer smo uploadale in na hitro pregledale fotke. Potem pa kosilo! Valda - posho, g-nuts omaka, irish potatoes in "solata" iz sweet potatoes v curryju, ki domacinom ni vsec (Emmanuel je jasno in glasno povedal, da njemu pa to RES ni kul, ker je prevec rumeno). Meni je bila pa kar zanimiva.
Po kosilu drugi del delavnice ob srebanju masala chaia. Mater, nekateri so res vrhunski, res. Kaksne fotke, kaksni motivi, hudo! Poslali sva jih se malo na teren, da bomo imeli se nekaj materiala za jutri. Potem pa sva sli z Emmanuelom na radijsko postajo, kjer ima vsako soboto od 18h do 20h oddajo. No, itak, da smo tja prispeli pol ure prepozno, ampak point je nekje drugje. Peljal nas je David, nas tecajnik, v prostem casu taksist. Radijska postaja je na 3/4 poti proto jezeru, torej zabava na poti zagotovljena. Seveda smo spet nabijali afro muziko, zadaj pa smo bili samo trije. Ko sva prispeli do radia - nekaj kvazikontejnerjev sredi bogu iza nogu - sva postali castni gostji Emmanuelove oddaje Through Childrens' Eyes. V bistvu sva mislili, da bova samo opazovali, pa naju je Emmanuel kar postavil pred mikrofon - in morali sva komentirati njegovo govorjenje! V eter! HAHAHAHHAHAH! Em je prebiral oz. debatiral o rules and regulations v osnovnih in srednjih solah (oddaja je pac za otroke in tokrat je bila tema pac taka), midve pa sva kot GOSTJI iz Slovenije komentirali, kaksna pravila imajo mulci pri nas. Pa to ni res! Em je sinhrono govoril v rucigi in anglescini, zraven je se miksal muziko, ker je Sampo alias DJ Mzungu (za crknit) odsoten, midve pa sva komaj zadrzevali smeh. Jasna stvar je vmes parkrat zmanjkalo elektrike in tudi Emu ni bilo prav, ampak tako pac je, ce drzava izvaza elektriko drugam za bojda mastne denarce. Kakor koli ze, tole je bila dogodivscina in pol. Radio je kot en kontejner sredi bogu za hrbtom, s pogledom na lake Bunyonyi. Oprema je rudimentarna, ampak deluje, in to je vazno!
Ko smo odhajali, sva se se vpisali v knjigo gostov, potem pa nas je David spet peljal dol. Spet smo navili afrisko muziko (yes, yes, celo Jamesa Blunta se da pretvoriti v reggaeton!) in se po trdi temi peljali po razluknjani cesti, in to je to! To je enostavno to! Razlog, zakaj se splaca potovati, spoznavati nove kulture, investirati denar. Kajti tega ne mores dobiti drugace. Izkusnje z lokalci, ki so povrh vsega se neplanske, so neprecenljive. In zapomnis si jih za vedno.
Nazaj v Homeu se nam ni dalo enostavno nic vec. Elektrike seveda ni bilo, voda je presenetljivo bila, cakali smo na vecerjo. Tokrat: guacamole in chips oz. chapati zame, ker ko imam moznost, krompirja RES ne jem. Po zapolnjenem zelodcu se nam (Biserki, Barbari, Marjut, Mankici, Angeliki in meni) je dalo se manj, ampak jaz sem si rekla, ko je voda, jo izkoristi, tako da sem se sla tusirati. V soju svec. Adidasa sem nazajfala, da mi je postavil eno v tus, in bilo je skorajda totalno romanticno - ce ne bi dodala informacij, kot je, da sem se lahko tusirala samo s spodnjo pipco, ki je v visini kolen, in da tople vode ni bilo. Ali jebiga, za romantiko je treba potrpeti.
Ravno, ko sem se hotela odpraviti v Mizale, kot bi rekel Beni, se je surprise surprise! vrnila elektrika. Izkoristila sem ta 20-minutni blagoslov, potem pa mi spet ni preostalo drugega, kot da grem spat.