IvaG

Dolgujem si še en zapis, da ne pozabim. Da ne pozabim tega fenomenalnega meseca. Tega neverjetnega dela mojega življenja. Let je v Bangkok je minil brez težav in se je zaključil precej spektakularno, saj me je na letališču pričakal postrešček mojega hotela (hotela!) z napisom mojega imena. Oprostim mu, da me je naslovil z MR. Sledil je prevoz, med katerim se že opazila prve znake poplav: del ceste pred hotelom je bil zalit. "Littla bit, littla bit," se je režal šofer in tako odgovarjal na moje hipno začudenje nad neobičajnim cestnim pojavom. Kmalu po tem, ko sem se stacionirala, sta me že prišla iskat Nikki in Nat. Peljala sta me v restavracijo Koh Lanta (tako kot otok) blizu letališča, saj so bili drugi predeli Bangkok zaradi poplav praktično nedostopni. In kakšna restavracija je to bila! O ... read more

Danes seveda nisem imela te srece in je Nemec nad mano posteno smrcal. Nic hudega, sem se zato vsaj zbudila ob primerni uri, da sem spet lahko odskakljala na bliznji market in pograbila pekovsko pecivo z nadevom iz rdecega fizola, sojino mleko in nudlne s sojino omako. Odkrila sem se sosednji market na Marble road in bila vsa srecna. Razpolozenje mi je malce skazil nakup buddha fruita, ki je bil posteno drag in povsem zanic (jebiga, neizkusenost pac), zato sem morala nujno kupiti tri zrele mange za $15 (1,5 evra), da sem se primerno potolazila. Glede teh pekarnic: ti so tu velika rec in jih je precej vec kot pa v JV Aziji. Vsi ti maslenasti kruhki (polnozrnati in podobne zadeve so redkost, na Tajvanu so bolj pogosti) so loterija, saj nikdar ne ves, kaj bo ... read more

Po mojem je bil danes eden lepsih dni mojega zivljenja. Pa ne, da bi se kaj tako spektakularnega zgodilo, ker se ni (globalno gledano), ampak pocutje na mikronivoju je bilo pa ... fenomenalno. Po kavi - iz kafetjere!!! - in piskotkih sva se z Ankie zabrisali najprej na bus 1A do ferry postajalisca, potem pa na doubledecker 94 do druge koncne postaje Wong Shek pier. Med voznjo z busom sem ponovno videla drugi obraz HK: urejene kolesarske steze in pohodniske poti pa mravljisce lokalcev, ki so se v lepem vremenu pac podali ven. Nato sva ob 10.35 skocili na trajektic do zaliva Lai Chi Chong. Karta naju je stala 28 dolarjev v eno smer, kar je skorajda za 100 odstotkov vec kot med tednom. Jebiga. Na barki sva bili sprva edini. Kaksen velicasten obcutek. Midve, sonce, ... read more

Danes so baje na delu angeli, pa da vidimo, kaksno energijo mi bodo prinesli ... Vitor me je pospremil na direkt bus za 3,20 patacas do terminala za trajekte do Hong Konga. Na terminalu totalna guzva! Kot da bi se cela Kitajska odlocila iti tja za vikend. Imela sem kar nekaj tezav, da sem koncno nasla okenca za prodajo vozovnic, potem pa sem se le odkasljala za 141 macau patacas in ob 11.5 odrinila svoji novi destinaciji naproti. Trajekt firme Turbojet je kot letalo, tocno taksni sedezi, opozorila po zvocniku, navodila v predlacku v zicu pred teboj ... Tudi v Hong Kongu sem imela kar nekaj logisticnih tezav, da sem le nasla MTR (kot tu pravijo MRT). Kupila sem si octopus card (pa kaj je s temi morskimi zvercami, da jih imajo tako radi za kartice? ... read more

Zadnje dni je bilo na vrst prevsem profesionalno zabusvanje v Luodong. Omeniti velja pa dvoje: 1. teppanyaki: Zar japonskega stila, kjer se posedes polkrozno za mizo, kuhar pa ti naroceno spece na vroci plosci pred tabo. Po Paulovem priporocilu sem si privoscila nojevo meso (in rakce z ananasom). Izjemno. Sploh to, da zraven dobis free refil riza, juhe in caja. 2. individualni hotpot: Zadeva je enostavno genialna. Placas dolocen znesek in potem not zmeces vse, kar imajo na voljo. In tega je ... neskoncno. Res. In to za samo 250 dolarjev. V torek popoldne sem se tako le spokala spet v Taipei, z busom, ki z novim tunelom potrebuje le no uro do tega glavnega mesta. Med voznjo je bil izjemno dolg prispevek o razstavi Ai Weiweija v muzeju Fine Arts, ki sem si jo ogledala ... read more