Zajtrk je bil podoben vecerji: spet sva zradirala eno celo lubenico, tokrat le za 5k kip (ponjo sem sla jaz - how do I do it?). Zraven seveda bagete. Vse to na verandi, obsijani z jutranjim soncem. Nice, we like! Poklicala sva v nek guesthouse v Pakseju, kamor sva bila namenjena, da se ne bi spet zajebavala kot v Vientianu, ker je bil prihod nacrtovam pozno popoldne. Klic je bil malo zmeden (oz. receptor na drugi strani), ampak naceloma vesel in pritrdilen, tako da - pustimo se presenetiti. Spila sva se eno vroco cokolado leze (na tleh, za nizko mizico, s povstrcki) pred guesthouseom, jim pomahala v slovo in hop na tuktuk do postaje. Kupila sva karto do Pakseja za 50k kipov, kar je dokaj ugodno glede na dejstvo, da sva recimo za pot od Luang
... read more
