Torej, podajmo prvo porocilo iz Aurovilla. Vceraj sem v kaficu od svojega CS hosta Snahela spoznala Nemko Mariam, ki je prostovoljka na osnovni soli in 2,5 meseca poucuje anglescino, francoscino in sportno vzgojo. A 19-letna Mariam ni obicajna Nemka. Prav za prav je kaksnih 190cm velika mulatka, saj je njen oce iz Nigra, kjer je prezivela vecino svojega otrostva, mama pa Nemka. Mama je za nekaj casa morala oditi v New Delhi, zato je Mariam tam zivela 2 leti, srednjo solo pa je naredila v Frankfurtu, kar je bil zanjo precejsen sok - "Takoj sem morala iti nazaj v Indijo, da si opomorem," je pristavila. Sedaj bo tu se kaksnih 8 mesecev, zivljenje tu pa ji zelo ugaja. Ceprav - Aurovilla ne mara. Stanuje v eni vasici na obrobju in ji je ok. Svasta. Zategnila me ... read more

Danes frustk v lastni reziji: papaja (zal ne petkilska) in mangoti. Pa arasidi od vceraj. Ker sem hotela biti cim prej na zelezniski postaji, sem preskocila zajtrk z Lloydom. Ujagala sem bus do Ernakulama, do Jose Junctiona, in bila na zelezniski postaji ze pred deveto. Najprej sem zajagala napacen salter, potem pa le pravega. In misterij kupovanja zelezniskih vozovnic se je zacel. Tu je toliko vlakov oz. povezav, da se ti zrola, zato je dobiti karto prava mojstrovina. Izpolnila sem torej obrazec za rezervacije, poseben formular imajo za to, in se zguzvala do salterja. Ko sem prisla na vrsto, mi je tip ze takoj povedal, da je ta vlak zaseden, tudi tourist quota je zapolnjena, ampak mi je takoj nasel enega drugega, isto jutri isto za v Chenai. Dobro. Potem sem se pozanimala za vlak za ... read more

Tokrat za zajtrk chez Lloyd: uppumaavu oz. gris! "You already blend in!" je moj gostitelj samodejno pokomentiral mojo novo opravo. Bo ze drzalo ... Obvestil me je tudi o hudem znizanju knjig v eni stacuni v Ernakulamu, kar je zasledil v casopisu (in mi izrezal in prihranil), zraven me je pa opozoril se na restavracijo Bharat Coffee House (kjer Bharat pomeni Indija po njihovo - "Morda se kaksen premier kdaj spomne Indijo preimenovati v Bharat ... "). Ker je bilo zunaj nepricakovano sonce, sem se kaj hitro skidala, da bi Fort Kochi dozivela se kako drugace kot v nalivih. Ujagala sem spet bus do tja in se sprehajala po starodavnem delu mesta. Hm. Sablonasta turisticna scena: homestays in hoteli, butiki z oblekami in bizuterijo, "authentic Indian cuisine" restavracije, prodajalne zacimb (kar je bil tu nekoc hud ... read more

Tako kot gre turisticni slogan: Incredible India ... Ugotovila sem, da lahko zacnem razvijati nov adrenalinski sport: lov na vzlet letala! Po tem, ko smo za dve uri neplansko obticali na avstrijski cesti zatadi prometne nesrece kamiona, nalozenega z 22 tico litri vina (nesreca pa taka!), sem letalo v Munchnu ujela dobesedno za rep. "Frau Gruden, a ste to vi?" je zazgolela na salterju. Cakali so samo se mene. Po nepotrebni agoniji sem torej srecna in varna sedla v notranjost airbusa Oman Aira. Kaksno razkosje! Res lep interier, lepe stevardese in celo stevardi, postregli so z oparjenimi robcki, zraven mene je bil sedez prazen, hrana je bila vrhunska, navdusil me je naklon sedezev (smrcanje ceskega soseda pa malo manj), kao prvi na svetu pa so zaceli furati telefonijo in internet iz letala, tako da sem izkoristila ... read more

Tako je. Pri nas je vse zeleno in cvetoče in danes celo sončno. Najprej sem šla na lov za community gardens. Gre za iniciativo posameznih skupnosti (communities), in sicer, da kjer lahko in elijo, ustvarijo vrtiček. Luštna ideja! Prvi je bil e kmalu, in sicer na 10th & Clark, drugi pa za vogalom, Clark & Broadway. Ko sem našla še par drugih (res ni treba dolgo iskati), sem skočila na osemko in končno kupila karto za v Kalifornijo v Pacific Central. Ker sem bila ravno v soseščini, sem šla do Science Worlda oz. zdaj ruskega pavilijona, kjer je bila e malo čez poldne vrsta absolutno predolga. Zato sem šla dalje in zavila v pavilijon Saskatchewana, kjer sem si privoščila saksatchewansko super food: lečo oz. BBQ lentil burger! Bil je ogromen in za kar zasoljenih 8 dolarjev ... read more