Zadnji dan v Mysoru sem izkoristila za hisna opravila, zacensi s pranjem perila. Oz. spiranjem perila. Rohitova hisna pomocnica (tu jo ima ocitno vska) je vceraj oprala najine cunje, a jih seveda tudi pustila zunaj na strehi, na terasi, da se posusijo, kar pa se v celodnevnem nalivu seveda niso. Tako je jutro minilo v pranju ze opranega, a ponovno svinjskega perila ... zabavno. Nato pa na lov za posiljanjem paketa domov! Indijci svojo posto jemljejo zelo resno, zato je treba vse pakete zaviti v lepo sesito cunjo, tako da mi je bila prva naloga poiskati krojaca. Na Kalidasa Road seveda mrgoli tudi tega biznisa, tako da podvig ni bil tezek. Nekemu ocitno nememu Indijcu in njegovim trem neanglesko zgovornim pajdasem sem pustila paket, se vmes butnila na caj, cez pet minut pa pobrala v belo ... read more

Mysore je zakon! Ampak najprej prigodice od sinoci. Z Rohitom sva sla na vecerjo v bliznji Tina's cafe za vogalom, kjer sem spoznala nekaj njegovih prijateljev. Med njimi je bil tudi Jordan, Indijec totalno bele polti - njegov dedek je bil pac Anglez. Jedla sva super vege hrano (capatiji in omakice), ki pa so bile vse povsem nepekoce. Rohit (in cela njegova familija baje) namrec ne prenese pekoce hrane. Pa taki Indijci! Poleg tega je jedel tudi z levo roko, sicer je govedino, kadi (tudi travo - v Indiji je baje najboljsa na svetu), pije, zura, ne hodi v templje ... skratka, se en very bad Hindu. Po prihodu domov sva se se malo zasedela na terasi na vrhu strehe. Luna je sijala, bilo je prijetno toplo - temu se rece koktejl terasa! Zjutraj sem sedla ... read more

... bi zarepal Zlatko. Jaz pa tudi. Dolgujem se pripetljaj od sinoci. Ko sem mlatila masala doso v Aquariusu, sta prisedli neka Indijka in njena mama. Hci je bila ze na pogled drugacna, saj je imela krajse lase, majico in kavbojke. Zapletli smo se v pogovor in izvedela sem, da zivi z mozem v Savdski Arabiji, ker on tam dela. Ona je brezposelna, saj ji ni treba delati, poleg tega pa se trudi spoceti, ker se je porocila pozno in je zdaj pa res ze cas za to. Raje je tam kot v Indiji, saj tam ni nobenih sorodnikov, ki bi jo imeli pod nadzorom in opazovali vsak njen gib. Njen brat je v Washnigntonu DC, cel kup zlahte ima po Evropi (Svica, VB), skratka, vsi so raje kje drugje kot v Indiji. Zjutraj sem se ... read more

Jutro v Chenai se je nadaljevalo enako odpiceno, kot se je zakljucil vecer v tem cetretm najvecjem in na splosno dokaj nepriljubljenem mestu. Nic cudnega (vsaj za Keralcane): po desetih minutah voznje z motorjem si ze lahko obrsises plast smoga s (presvicanega) frisa. Vstala sem ob pol sedmih, zunaj pa je bilo ze pasje soparno. Radost Chenaia! Ramki je vstal ze ob pol petih (baje je to zanj pozno - ponavadi vstaja uro prej), tako da je bil ob sedmih, ko sem se oblecena izbacila iz svoje garsonjerce (stanovanjski sistem je precej zapleten, bolje da ne razlagam, ampak imela sem svojo garsonjero), ze ves naspidiran. Zapeljala sva se do chenaiskega YMCA, kjer s prijatelji vsak dan odigra par partij badmintona. Ker je bilo se zgodaj, je enega od tamkajsnjih delavcev poslal po banane zame, saj se ... read more

Sobotno popoldne se je torej v Pondiju nadaljevalo podobno kot cel dan poprej. Odpesacila sem do promenade, ki ni nic posebnega (razen dejstva, da prvic v zivljenju zrem v Bengalski zaliv), mrgoli nadleznih prodajalcev prigrizkov in raznih neuporabnih suvenirjev ter prosjacev. Zato sem hitro zavila spet nazaj proti MG Roadu, malo gor in dol med ludilom, spila se kaksen caj pri lokalcih, nato pa na vecerjo: masala dosa oz. neplansko rava masala dosa v Indian Delight. In se kava. Ker lahko. Odpesacila sem nazaj do Roba, kjer sem se zakopala v knjigo o scuba divingu. Moram nastudirati do ponedeljka. Vmes so po meni skakale stevilne osladno ocarljive mucke (Robova macka je spet imela mlade), tako da smo se sli skupinsko ucenje - mucke namrec izredno rade skacejo po knjigah, ko jih odpres. Dasa mi je tudi ... read more