Ko sva se zjutraj odpravili novih dogodivscinam naproti, naju je presenetilo vreme: sploh ni bilo soparno. Kaj takega? Sli sva na hitro v Sultan mosejo, ki je pac v sosednji bajti, in si jo ogledali v spremstvu ene muslimanske vodicke, sicer Japonke, porocene s Singapurcem. Razlozila nama je kar veliko zadev v zvezi z mosejo, muslimani tukaj in mosejami po Singapurju, potem pa sva sli dalje - najprej na market na zajtrk st. 2, potem pa spet v zivalski vrt. Sprehajali sva se po vrtu in si ogledovali bolj ali manj znane zivalske vrste. O t.i. klimatskih azilih, katerih se je [View Full Entry]

---

---

Ponoci - sicer ze bolj proti svitu - me je prvic zbudil klic moseje Sultan, ki je v sosednji bajti. Najin B&B ima pac prime location. Bilo je kar zanimivo. Zjutraj sva si ga res vzeli na easy, najprej zajtrk, potem zehta, potem nujni obisk lokalnega hawker centra za drugi del zajtrka, pol pa sele na pot do Sentosa island. Zapeljali sva se do Harbourfront MRT postaje, potem pa odpesacili do stavbe, od koder je peljala gondola do omenjenga otoka. Zabava naju je za enosmerno voznjo kostala 11.90 dolarjev + 2 dolarja za vstop na sam otok, torej $13.90 - draginja. [View Full Entry]

---

---

Danasnja prva destinacija je bil predel Little Indija, pa sva se na poti do tja (po mojem odlicnem navigiranju) se malo zgubljali v okolici najinega hostla. Po obveznem pitstopu na bliznjem marketu (sojino mleko, ananasov juice, durian tempura - tudi v drugem poskusu je durian pogrnil na celi crti in se ga ne dotaknem vec, dim sum dumpling ipd.) sva sli tudi mimo budisticnega templja Kuan Im Thong Hood Cho in hinuisticnega next door Sri Krishnan. Lepo je bilo spet videti budiste, kako se s prizganimi kadili priklanjajo svojemu bozanstvu. Lepo in domace. Sprehajali sva se mimo stavb vseh mozni [View Full Entry]

---

---

Od vceraj se torej nahajam - pardon, nahajava! - v nekem povsem drugem svetu. Kar sem danes videla od Singapurja, je prej New York kot pa Azija. Najin hostel Sleepy Sam's B&B (Mankica, hvala za priporocilo!) se je izkazal za dobro nalozbo singapurskih dolarjev, saj ima odlicno lokacijo. Zajtrk, ki je vkljucen v ceno, je sicer bolj tako tako - toast s sadjem ali cornflakes z banano ter caj ali kava - oz. zahodnjaski, cesar niti slucajno nisem vajena, ampak na sreco je pet minut hoda stran en lokalen hawkers market, kar bi bil najboljsi singapurski priblizek ulicnim prodajalcem in walk-in [View Full Entry]

---

---

Pa poglejmo, kje sem bila za valentinovo zadnja leta: 2006 sem zmrzovala v Kanadi, 2007 sem popizdevala v Saigonu, 2008 sem casila lokalce v Ugandi in 2009 se izlezavam na bazenu na Borneu. Statistika ni slaba. Zajtrk je bil fantasticen, mangi so tukaj res za obliznit vse prste, tudi tiste na nogah. Pa se tisti cukri od vceraj - bajna kombinacija. Dejan je skuhal tudi kavo, tako da sem prvic po ne vem koliko casu pila pravo kavo, torej s svezim mlekom (ceprav tudi kopi ni slab, da ne bom delala krivice, ampak kava s svezim mlekom je le nekaj drugega), [View Full Entry]

---

---

Cas je za nov standard: kopanje v bazenu. But first: zajtrk. Ze vceraj sem na night marketu (how could I not?) kupila neke zadevscine, ki so se izkazale za palacinke z arasidi in ne vem kaj se vse filungo. Very nice. Pred tem pa sem zmazala se en mango, takisto nakup vcerajsnjega vecera, in sicer je bil vec kot odlicen. Pri tem je presenetljivo to, da so menda ti mangoti uvozeni s Filipinov, najboljsi pa so menda v Indiji aprila, ko je dezevna doba. Okej, torej nekega aprila se vidimo v Indiji ... Kot receno, po zajtrku skos v bazen. Spet [View Full Entry]

---

---

Vstala sem ob sestih, ker si pac nisem mogla privosciti, da zamudim bus. Jebiga, v Bruneju javni prevoz ne funkcionira prav racionalno: vcasih pride bus prej, vcasih kasneje, vcasih pa sploh ne. In ker je bil zadnji trajekt za Labuan (Malezija) ob 9h, pristanisce pa v 25km oddaljeni Muari, cas ni bil moj zaveznik. Odpesacila sem torej v jutranji sopari do postaji in meteorske vode svica so tekle od mene ze ob tisti uri. Ob pol osmih se je prikazal bus in hop nanj za dolar do Muare. Po dobre pol ure voznje smo prispeli, pa so me takoj spet strpali [View Full Entry]

---

---

Zjutraj sem sla s Paulom, da me je spotoma v sluzbo zategnil do glavne ceste, kjer sem spet sedla na lokalni bus. Tokrat je bila neka druga linija, ki je pejlala vse naokoli, med drugim tudi mimo letalisca (ki je RES za vogalom in za tretjino Brnika - jap, tudi to je mozno), preden smo prisli spet v center. Sla sem na zajtrk v ze znani kafic Mekong, nekaj pojedla in popila (tokrat me zal ni nihce castil), potem pa novim dogodivscinam naproti. Hotela sem v hotel Empire, zato sem sla na bus postajo, ker mimo menda pelje lokalni bus. Nategnili [View Full Entry]

---

---

Vstala sem kar zgodaj, pred Paulom, ker sem hitela v mesto: vceraj sem se namrec s tistim Kanadcanom zmenila za book exchange, ker sem ravno ze skoraj koncala svojo knjigo, on pa jih je imel tudi na zalogo ze prebranih in je rabil nove. Tako da sem bila ob sedmih ze na poti do glavne ceste, kjer sem morala ujagati bus do centra. Vmes sem malo probavala stopati, ker so mimo vecinoma vozili starsi, ki so otroke skipali v soli, sedaj pa so se peljali na delo v center, a brez uspeha. Vcasih se mi je kdo se nasmehnil izza armature, [View Full Entry]

---

---

Paul me je na zajtrk odpeljal nekam, kamor sam zelo rad zahaja, kadar pac zajtrkuje zunaj (kar pa je redko, ker zaradi dela je doma). Danes je zaradi ravnokar prebolelih noric se na dopustu, tako da sva si to lahko privoscila. Narocil mi je fried kao glass noodles (but not) s kalcki in ribjim filejem, sebi pa neke druge nudlne iz njegovega rodnega kraja kaksno uro voznje od tukaj, kjer sicer zivi njegova druzina; za oba je narocil se bean curd dessert! Gre v bistvu za tofu v nekem ne presladkem sirupu, v bistvu sploh ni sladko, je pa za crknit [View Full Entry]

---

---