Tole špansko sonce očitno hudo vpliva na naš bioritem, ker sva z Nino spet korektno zabluzili do desetih in preden sva se skidali ven, je bila ura skorajda poldne. Šli sva z busom najprej do palače Aljaferia, mogočne srednjeveške utrdbe pod Unescovo zaščito, v kateri domuje parlament. Arhitektura in notranja ureditev je plod španskega oboevanja Arabcev, potem ko so jih e sunili ven - očitno se jim oni niso kaj prida dopadli, njihov stil gradnje pa zelo. Notranje dvorišče in sobanski ornamenti tako sila spominjajo na [View Full Entry]

---

---

Uivancija se nadaljuje. Drugače pač ne znam(o). Dopoldne sva konkretno zabluzili, ker je bilo treba nadoknaditi malo spanja, ki smo ga ukradli noči poprej. Pred kosilom - Berti slubo konča ob dveh, potem ima dve uri frej - sva šli malo po soseski. Gre za novejše naselje, zgrajeno nekoliko bolj na obrobju mesta, v katerem prebivajo večinoma najemniki socialnih stanovanj. Tako sva se okoli ene ure sprehajali večinoma mimo mamic z vozički, in to v dokaj lahnem vetru - Zaragoza je namreč bojda znana po vetru, ki tukaj neusmiljeno piha ne glede [View Full Entry]

---

---

Hola hola! Ali pac ole ole. Po dveh letih sem spet tu, v Spaniji, v Madridu in Zaragozi in morda se kje. Razlog: Nina. Tako kot prvic tudi vceraj nisem imela prav nobenih pricakovanj, ko sem spet pristala v Madridu. Prepustila sem se toku dogajanja, ki je v kraljevskem glavnem mestu silovit. Iz vseh barov puhti brutalni pivsko-jedilni hedonizem, razprodaje so v teku, turisticna sezona tudi, vse tiste trgovinice in tapas bari in nomadski harmonikarji so se vedno tam ... in noro vzdusje tudi. Komajda dan in pol se je zaradi nafilanosti z dogajanjem in dozivetji zdel razvlecen vsaj na pet: [View Full Entry]

---

---

Po fantasticnem KL-u sva torej spet v Singapurju. Stojim na Changiju (na zastonj netu!) in cakam, da se na LCD-zaslonu izpise boarding za najin let proti Istanbulu. Cez dobrih 12 ur bova doma. Za mano sta dobra dva meseca okusanja Azije. Ki jo ze pogresam. Ceprav letalisce - in cel Singapur - niti slucajno ni sinonim za Azijo, me prav vsaka smer, v katero zasukam glavo, opomni, da zapuscam ta kontinent, ki je sicer geografsko neizmerno dalec od doma, vsebinsko pa se mi zdi, da ze dolgo biva prav sredi reber. Podobno me je zasekalo v nedeljo zjutraj, ko sem na [View Full Entry]

---

---

Torej. Koncala sem z Langkawijem, od koder smo se skidali v petek. Zjutraj sva se sli se namocit v morje, ker je bil ob 12h check out, kar se je izkazalo za zelo modro potezo, saj je ravno takrat zacelo od nekje dezevati. Vreme se tukaj spreminja hitreje kot komadi v diskacih. Moon in Alex sta tudi kolovratila nekje naokoli, tako da smo se skupaj vsi svaljkali po Langkawiju se nekaj casa, potem pa smo se odpravili na trajekt ob 3h popoldne. Po slabih dveh urah plovbe in potem se enkrat toliko voznje do Penanga smo bili v Georgetownu spet ob [View Full Entry]

---

---

Vstali sva zgodaj, kot nama je narocil Moon, ampak vseeno sva imeli se cas, da sva pohopsali nekaj zajtrka: pau s sweet corn in oat pau, kokos od babe od prejsnjega dne in nekaj mandarinic. Mmmmm. Potem pa sta pocasi prisla Moon in tisti Francoz Alex in skupaj smo se nekaj po pol deveti odpravili Pulau Langkawiju naproti. Roadtrip begins! Peljali smo se cez ultra moderni most na celino, s skoraj 14 kilometri je to menda najdaljsi most v celi JV Aziji. Na poti na sever smo se vmes ustavili se nekje za zajtrk oz. za teh tarik za mene, potem [View Full Entry]

---

---

Jutro kot vceraj: pozno vstajanje in (pre)naziranje za vogalom. Spremili sva vsaka cel pladenj sadja - stari direkt spred najinega guesthousea nama je narezal dragonfruit, papajo, ananas in mango - jaz pa se en kaya pau, ker pac lahko. Sli sva pogledati na market, ki je, itak, tudi za vogalom, ampak ni bilo nic kaj posebej navdusujocega. Dokler nisva prisli na sekcijo s kokosi. Tam so jih lepo razcesavali, zlivali precudovito tekocino v lambre, meso pa lupili in tudi devali v coconut grinder. Kar na licu mesta sva se zdilali za posebno ponudbo, in sicer, da so nama vsaki natocili vrecko [View Full Entry]

---

---

Zgodnje vstajanje je danes seveda odpadlo, ampak hej, saj smo vendar se vedno na pocitnicah. Dan se je tako za naju zacel sele okoli desete ure, ampak ocitno ni bilo nic prepozno, saj sem pred umivalnikom in wcji (ki so skupni) se vsa zalimana, skustrana in pomeckana naletela na receptorja. "Hey, morning! Moon just called and asked me to tell you to meet up with him to have breakfast together," je zacingljal. Good morning indeed. Res je prisel kmalu, prinesel s sabo nekaj nasi lemakov (riz v papirju, zvitem v trikotnik - Azijci so majstri aranziranja), ampak ker nama to nekako [View Full Entry]

---

---

Pa smo spet v Maleziji! In spet se imamo odtrgano do daske. Prisli sva torej vceraj, z avionom iz Surabaye - Lupi in njen moz sta naju osebno dostavila na letalisce, za kar se jima glede na zgodnjo uro ne moreva dovolj zahvaliti - , potem pa poznana procedura z LCCT (Kuala Lumpur) do postaje Kepong, kjer naju je pricakal Ed. Good times already rollin'! Preziveli smo fenomenalen dan, z nami je bila tudi Nizozemka Zoey, tako da smo vsi stirje spali v njegovi sobi (s Polonco sva si delili jogi - kar je ipak najvecji luksuz!). In njegov fotr mi [View Full Entry]

---

---

Pa to ni res. To je vse, kar lahko recem po vcerajsnji noci, ki se je zakljucila ob treh zjutraj. Moon naju je pobral nekaj cez pol enajsto zvecer in na vrsti so bila tri presenecenja, kot jih je sam poimenoval. Ze ta opening line je bil tako sumljivo podoben gestam najinega oxfordskega frenda Polaka (NB: vsem izvzetim iz te interne sale se opravicujem), da sva kar spontano zazijali. The rest is history. Najprej naju je zategnil - "Yeah we can walk, that's very romantic, but Valentine's over." - do enega mega fancy bara/restavracije/loungea/koktejl terase direkt na obali, s pogledom na [View Full Entry]

---

---