Lost and found

---

Tokrat na sporedu: idiyappam (rizevi nudlni) in beef stew ... jp, v Kerali je mozno dobiti govedino. Incredible India ...
Sla sem na internet, kjer sem se zaradi nacrtovanja zadrzala malce dlje (pa se scalo je zunaj - da o nalivih ponoci ne govorim ... ), tako da ni bilo vecje panike. Nato na bus do Ernakulama, a sem ujagala tistega, ki gre do Meneke, ne po MG Road. Ni panike, izstopila sem pri Siva templju in se sprehodila do MG Roada oz. do Jose junctiona, usput pa zavila v nek family Krishna cafe na kosilo. Ne vem, kako se rece jedi, ampak gre za riz z raznimi pomakicami - kaksno presenecenje, kajne. Stari mi je sambar omako nalagal, ko da je to njegovo edino poslanstvo tistega dne, za zraven pa sem vzela caj - crni caj, ne chai, ker se ocitno nismo dobro razumeli. Ampak je bil tudi ta v redu. Skupaj me je kostalo 37 rupij. Za konec so mu ponudili zrnca komarcka, kar v ustih pusti odlicen okus ...
Mahnila sem jo torej do Josea, nalivalo je z vseh strani, zato so se povsod delali bazeni rjave vode. Od tam do South bus stationa, tam pa spet na isti bus kot vceraj do Thrinputre - in spet sem cakala minuto, kaj minuto, se manj, da se je mimo pripeljal pravi bus. Spet mi ni jasno, kako, ampak vazno, da je.
Spet isti postopek: pri SN Jn. me je pobral Paul in v kliniki sva bila do minute natancno. Sledila je masaza, "change, remove, pimpl, pain", pa take fore. Zenski res razturata in sta prav prijazni, sploh tista ta zgovorna po imenu Beena, Sreedevi pac ni tako nadarjena za anglescino, ampak se vse zmeniva. Na koncu sta mi se celo pustili, da jo fotkam (fotic je imel dober trenutek!).
S Paulom sva jo mahnila naprej v dan, celo ni dezevalo, kdo bi si mislil. Sla sva na lov za njegovim priljubljenim casopisom Hindu times (kar je, mimogrede, komad od Oasis, zato mi je bil takoj pri srcu), se vmes ustavila kje na kaksnem chaiu (kjer sem ugotovila, da v bistvu delajo teh tarik!!!) in podobno. Zakon voznja, spet po zakotnih ulicicah in bliznjicah ... Res super.
Vmes sva se pogovarjala vse zivo (neprometne ulice pac omogocajo komunikacijo). Npr. o mustacih: v cem je fora, da jih nosijo vsi Indijci? Bojda s tem izkazujejo, da so pravi moski. Ce bi imeli samo brado, torej brez brkov, bi bili muslimani. In tu se zacne spasna stran potepanja. Tako kot zjutraj Lloyd mi je tudi Paul omenil, da so nekemu profesorju iz Kerale odsekali roko, ker je nekoc nekje omenil Mohameda. Dodal je se, da muslimane financira Pakistan, v 20 letih pa nameravajo Keralo spremeniti v vecinoma muslimansko drzavo. Zanimivo.
Ustavila sva se pri nekih drugih ribiskih mehanizmih, takih, kot so v Fort Kochiju. Niso delovala, ker jih je dezevni mulj zaustavljal. To otezuje zadevo, mi je pojasnil Paul.
Zategnil me je do zelezniske postaje, da bi si ogledala, ali pelje kaksen pameten vlak do Pondija, pa nisva nic ugotovila. Hotela sva iti dalje, a je Paul zmrznil, ko je ugotovil, da nima denarnice. Nic, sel jo je iskat, jaz pa na drugo stran postaje, ki je v bistvu podaljsek ceste, ki vodi do south bus stationa in nato Jose Jn. Nic, sla sem spet tja, ker je bila ura ze toliko, da bi si lahko privoscila vecerjo. Na postaji sem sicer vzela neke ocvrte paprike, a me je hudicevo pekoca cili omaka prisilila, da sem naredila kratek postanek za chai - mleko namrec uspesno pohladi razvnete brboncice.
Spet sem bila torej pri tisti krishna cafe kot za kosilo, nasproti p aje bil nek book fair, ko me je klical Paul. Dobil je denarnico! In sicer pri tistem stantu, kjer je kupil casopis. Juhu! Zmenila sva se, da pride do mene in greva na vecerjo. No, jaz sem si svojo doso privoscila ze prej (delam na overdose od dose, haha), potem pa se je le primajal in pomlatil en chapati, ki je sicer iz severne Indije. S Paulom se je res v uzitek pogovarjati, ker obvlada politiko in zgodovino, in je kot govoreca enciklopedija! Neverjetno je spoznavati Indijo skozi njegove oci.
Ura je bila ze cajt, zato sva se poslovila: jaz na natrpani bus do Thopumpadyja, on domov. Jutri dalje ...

---

Comments

[Polona]

!!
Teh tarik!! Pa še Krishna caffe, čestitka :D

[Marko]

Mene pa zanima kako je Paul dobil denarnico nazaj ? .. namreč spletna stran www.rewardhero.com se ukvarja s nasveti kaj storiti v primeru izgube stvari.. Zato me zanima, če se tukaj skriva kakšna zgodbica o poštenih ljudeh .. v Indiji.

[IvaG]

hej! kot zapisano, bila je na štantu, kjer je kupil časopis ... prodajalka je opazila denarnico, pogledala dokumente v njej in prepoznala Paula, ki pogosto kupuje tam časopise. zato jo je spravila :)