Zjutraj sva se preselila v en bungalov par deset metrov juznejhe, ker ima boljso - primer lokacijo ob reki, lepsi razgled, dve viseci mrezi in se 5k cenejski je (za 25k na noc, pa to ni res). Preostanek dneva je minil na relacijah mreza - bungalov - hrana - mreza - wc - mreza - hrana - mreza in edina skrb je bila, ali se bom lahko udobno vgnezdila v mrezo in obenem bila dovolj blizu bungalova, da se bom lahko z nogo odrivala v pozibavanje. Ni nam lahko. [View Full Entry]

---

---

Itak, vstala sva ob 6h, ker idealnega razgleda direkt na vzhod pac NE gre zamuditi. Tako sva na bambusovem leziscu asia style, pred visecimi mrezami, opazovala, kako se iznad obzorja dviga nasa vsakdanja zareca krogla, sprva skrlatna, nato cedalje bolj neznosno blesceca. Za zajtrk sva pozrla vsak svojo kutijo sticky ricea (4k) in bananice od vceraj, potem pa sla pocasi na pot. Odpeskala sva do pomola, tam pa sva se lopnila na trajekt (=splav, zbit iz desk, ki so jih sproti zabijali not) za 5k - mega cena! Tam naju je zahakljal en voznik songthaewa (na t.i. splavu so seveda tudi [View Full Entry]

---

---

Itak, spet vstajanje ob pol sedmih. Z otocka sva se skidala ob pol osmih, cez v Champasak so naju prepeljali za 30k. Sama, ker sta Irec in Anglez (predvsem ta prvi) vceraj pregloboko pogledala v kozarek z laolaotom in sta sele vstajala, ko sva midva ze basala nahrbtnike na ramo. Pac nista bila usklajena z najinim bioritmom. Kar takoj za se zasidrala v enem GH (ki se je kasneje izkazal menda za najboljsega, cegre verjeti LP) v Champasaku za 30k, kar tam, kjer smo pristali in se po stengcah povzpeli na vrh klifa. Sposodila sva si bicikel za 10k za cel [View Full Entry]

---

---

Spet ob pol sedmih auf in fotkanje soncnega vzhoda. Kao. Ob 7.30 sva ze bila pred marketom, kjer sva nalovila zajtrk, nato pa naju je zahakljal en voznik songtaewa, da naju zategne v Pakse. Postavil je ceno 15k, kar se nama je zdelo super ugodno, in smo sli. Ura: 7.40. Dejansko smo se na pot odpravili 40 minut kasneje, saj smo se med tem casom vozili gor in dol po vasici, seveda z obveznim trobljenjem, se ustavljali tod in tam (ponekod veckrat), lokalci pa so na vozilo nalagali najrazlicnejsi tovor in vcasih se sebe. Vmes smo celo zamenjali soferja in niti [View Full Entry]

---

---

Spet ob 6.30 auf, pakiranje in progress, zajtrk v nasem GH (v takih vasicah lahko na street food pozabimo, ker ni ulic), spet papaya shake za 5k in sticky rice za 5k in lao green tea za 2k in vroca cokolada priceless. Odpeskala sva do glavne ceste (skrtice! ne, bil je lep jutranji sprehod), tokrat po drugi strani, in cakala na prevoz za naprej, hotela sva v Paksong, ki je na drugi strani platoja. Kmalu je prisel bus in naju zategnil/nategnil za par km za 10k do Ban Baenga, tam pa smo tudi skoraj takoj sedli na songthaew do Tha Taenga. [View Full Entry]

---

---

Ob sedmih auf. Pospravila sva mrezo - jap, Andrej ima eno s sabo, v katero sva lahko stlacila dve postelji! - in sla na sprehod ob Mekongu. Usput za zajtrk: pecene bananice, 7 za 2 jurja! Najprej sva sla mimo reke Se Don do tourist info centra, da sva se pozanimala za Don Daeng, otocek zraven Champasaka, kamor sva hotela. Nadaljevala sva ob Mekongu do Japanese bridge (enega od treh preko Mekonga) in nato do - marketa!!! Ta v Pakseju je menda eden vecjih v drzavi in videno bi gotovo ustrezalo opisanemu, ker je res spektakularen. Imajo vse, od zivih zab [View Full Entry]

---

---

Zajtrk je bil podoben vecerji: spet sva zradirala eno celo lubenico, tokrat le za 5k kip (ponjo sem sla jaz - how do I do it?). Zraven seveda bagete. Vse to na verandi, obsijani z jutranjim soncem. Nice, we like! Poklicala sva v nek guesthouse v Pakseju, kamor sva bila namenjena, da se ne bi spet zajebavala kot v Vientianu, ker je bil prihod nacrtovam pozno popoldne. Klic je bil malo zmeden (oz. receptor na drugi strani), ampak naceloma vesel in pritrdilen, tako da - pustimo se presenetiti. Spila sva se eno vroco cokolado leze (na tleh, za nizko mizico, s [View Full Entry]

---

---

Ob sedmih sva se ze skidala iz guesthousa, ker sva hotela cim prej na jug. Peske sva jo mahnila do marketa, kjer je lokalna bus postaja (kaksen kilometer hoda), in od tam vzela lokalni minibus do juzne avtobusne postaje (ki je sicer na severu mesta) za 2000 kipov. Vmes sva se basala z bagetami (tudi 2k kip), jasno. Vsedla sva se na bus za Savanakhet, ki se ustavi tudi v Tha Khaeku, kamor sva zelela. Cena je bila dokaj ugodna, 50k kipov, slo pa je kao za local bus, vendar je bil res spodoben, lahko bi bil za moje pojme tudi [View Full Entry]

---

---

Dan se je spet zacel ob sedmih. Presenetljivo so ob pol osmih, ko sva se skidala iz guesthousea, lokalci se spali. Kaj je zdaj s tisto trditvijo, da vsi vstajajo okoli seste ure, ker se pac zvecer vse relativno zgodaj (pred polnocjo) zapre? Ujagala sva nekaj za pod zob (bagete, neke ocvrte kitajske pizdarije in pocukran ingver - vse zelo slastno) in sla skakljat od enega wata do drugega. Ogledala sva si najstarejsega in najbolj oh in sploh se v nekaj kategorijah po imenu Wat Sisaket, kjer je bila vstopnina celo enaka, kot je trdil Lonely Planet: 5000 kip. Buda sem, [View Full Entry]

---

---

Danes sva vstala ze ob 6.40. No, vsaj takrat je do-mi-so lapo zazvonckljal moj telefon in cez kaksnih 10 minut lenobnega prebujanja sem se zvalila iz postelje. Super spanec, samo malo mrzlo je bilo ponoci ... standard. Ampak OK, zunaj je sijalo sonce! To mi je dalo ravno dovolj energije, da sem si oprala glavo in sla na obhod, beri: na lov za zajtrk. Videla sem menihe, ki so tudi tu, tako kot v Luang Prabangu, masirali po mestu. Vrnila sem se v GH (potem ko sem nekam pozrla, seveda) in si privoscila na terasi, obsijani z jutranjim soncem, lao green [View Full Entry]

---

---