Hola hola! Ali pac ole ole. Po dveh letih sem spet tu, v Spaniji, v Madridu in Zaragozi in morda se kje. Razlog: Nina. Tako kot prvic tudi vceraj nisem imela prav nobenih pricakovanj, ko sem spet pristala v Madridu. Prepustila sem se toku dogajanja, ki je v kraljevskem glavnem mestu silovit. Iz vseh barov puhti brutalni pivsko-jedilni hedonizem, razprodaje so v teku, turisticna sezona tudi, vse tiste trgovinice in tapas bari in nomadski harmonikarji so se vedno tam ... in noro vzdusje tudi. Komajda dan in pol se je zaradi nafilanosti z dogajanjem in dozivetji zdel razvlecen vsaj na pet: nizanje enega tinto de verano za drugim ne glede na uro dneva, hitropotezno menjavanje tapasov, slalomiranje v guzvi na Rastro marketu - mimogrede, stanovali smo NA enem izmed trgcev, kjer razgraja rastro -, pozibavanje ob ... read more

Torej. Koncala sem z Langkawijem, od koder smo se skidali v petek. Zjutraj sva se sli se namocit v morje, ker je bil ob 12h check out, kar se je izkazalo za zelo modro potezo, saj je ravno takrat zacelo od nekje dezevati. Vreme se tukaj spreminja hitreje kot komadi v diskacih. Moon in Alex sta tudi kolovratila nekje naokoli, tako da smo se skupaj vsi svaljkali po Langkawiju se nekaj casa, potem pa smo se odpravili na trajekt ob 3h popoldne. Po slabih dveh urah plovbe in potem se enkrat toliko voznje do Penanga smo bili v Georgetownu spet ob kaksnih sedmih zvecer. Z Moonom sva se zmenili, da se dobiva ob desetih v klubu QEII, kjer smo bili na ogledu prvi vecer, z Alexom pa smo se poslovili, ker ga je zjutraj cakal pohod, ... read more

Jutro kot vceraj: pozno vstajanje in (pre)naziranje za vogalom. Spremili sva vsaka cel pladenj sadja - stari direkt spred najinega guesthousea nama je narezal dragonfruit, papajo, ananas in mango - jaz pa se en kaya pau, ker pac lahko. Sli sva pogledati na market, ki je, itak, tudi za vogalom, ampak ni bilo nic kaj posebej navdusujocega. Dokler nisva prisli na sekcijo s kokosi. Tam so jih lepo razcesavali, zlivali precudovito tekocino v lambre, meso pa lupili in tudi devali v coconut grinder. Kar na licu mesta sva se zdilali za posebno ponudbo, in sicer, da so nama vsaki natocili vrecko kokosovega mleka (azijski take away sistem pac) in nama dali se par kosov samega kokosa. Vse skupaj je baba ad hoc naracunala na 3 ringgite oz. manj kot dolar. I'm loving it. Pocasi sva se ... read more

Pa to ni res. To je vse, kar lahko recem po vcerajsnji noci, ki se je zakljucila ob treh zjutraj. Moon naju je pobral nekaj cez pol enajsto zvecer in na vrsti so bila tri presenecenja, kot jih je sam poimenoval. Ze ta opening line je bil tako sumljivo podoben gestam najinega oxfordskega frenda Polaka (NB: vsem izvzetim iz te interne sale se opravicujem), da sva kar spontano zazijali. The rest is history. Najprej naju je zategnil - "Yeah we can walk, that's very romantic, but Valentine's over." - do enega mega fancy bara/restavracije/loungea/koktejl terase direkt na obali, s pogledom na downtown Butterwortha na celini. Ze samo dejstvo, kam gremo, je bilo dovolj spektakularno, kaj sele to, kar je sledilo potem: placali nismo nobene vstopnine, ker je Moon z vsemi vunbacitelji (=tujci) na stisk roke in ... read more

Vceraj se je torej vse izteklo po planu - ko sva prispeli v Surabayom that is. Najin let iz Denpasarja je bil namrec zakasnjen za debelo uro, menda zaradi nevihte. Ampak po prejetju prtljage je bilo vse kot po maslu: Lupi naju je pricakala na letaliscu, vsa nasmejana, naju poljubila in objela za dobrodoslico in njen moz naju je odpeljal v njihovo hiso v Surabayi. Zakon! In spet se je pokazalo, zakaj je CS tako oh in sploh. Lupi zivi s svojo mamo, babico, sluzkinjo (!) in mozem v ogromni bajti, tako da sva dobili svojo sobo v pritlicju, ki ima celo klimo. Takoj so naju oskrbeli z vodo in nama razkazali sanitarije, kjer pa je nastopil totalen hec. Welcome to Asia: wcji niso na poteg, ampak se voda not zliva iz mandija (tako se rece ... read more