Od vceraj se torej nahajam - pardon, nahajava! - v nekem povsem drugem svetu. Kar sem danes videla od Singapurja, je prej New York kot pa Azija. Najin hostel Sleepy Sam's B&B (Mankica, hvala za priporocilo!) se je izkazal za dobro nalozbo singapurskih dolarjev, saj ima odlicno lokacijo. Zajtrk, ki je vkljucen v ceno, je sicer bolj tako tako - toast s sadjem ali cornflakes z banano ter caj ali kava - oz. zahodnjaski, cesar niti slucajno nisem vajena, ampak na sreco je pet minut hoda stran en lokalen hawkers market, kar bi bil najboljsi singapurski priblizek ulicnim prodajalcem in walk-in restavracijam preostalega dela Azije. Kot sem se ze prej izobrazila, je Singapur anomalicna izjema tega dela sveta z najbolj cistimi, skorajda sterilnimi ulicami in prodajalnami - in moram reci, da se nisem naletela na tako ... read more

Cas je za nov standard: kopanje v bazenu. But first: zajtrk. Ze vceraj sem na night marketu (how could I not?) kupila neke zadevscine, ki so se izkazale za palacinke z arasidi in ne vem kaj se vse filungo. Very nice. Pred tem pa sem zmazala se en mango, takisto nakup vcerajsnjega vecera, in sicer je bil vec kot odlicen. Pri tem je presenetljivo to, da so menda ti mangoti uvozeni s Filipinov, najboljsi pa so menda v Indiji aprila, ko je dezevna doba. Okej, torej nekega aprila se vidimo v Indiji ... Kot receno, po zajtrku skos v bazen. Spet ni bilo nikogar ... Potem pa pocasi pocasi cas za odhod v mesto. Najprej sem se sprehodila do staste mosque, ki je v bistvu samo za vogalom. Nekaj so motovilili, ali grem lahko not ali ... read more

Zjutraj sem sla s Paulom, da me je spotoma v sluzbo zategnil do glavne ceste, kjer sem spet sedla na lokalni bus. Tokrat je bila neka druga linija, ki je pejlala vse naokoli, med drugim tudi mimo letalisca (ki je RES za vogalom in za tretjino Brnika - jap, tudi to je mozno), preden smo prisli spet v center. Sla sem na zajtrk v ze znani kafic Mekong, nekaj pojedla in popila (tokrat me zal ni nihce castil), potem pa novim dogodivscinam naproti. Hotela sem v hotel Empire, zato sem sla na bus postajo, ker mimo menda pelje lokalni bus. Nategnili so me, da moram za pot placati dva dolarja in ne le enega, kolikor sicer stanejo voznje. Nekaj casa sem se se pogovarjala in pregovarjala, a so mi smejoci Indonezijci dali vedeti, da je to ... read more

Paul me je na zajtrk odpeljal nekam, kamor sam zelo rad zahaja, kadar pac zajtrkuje zunaj (kar pa je redko, ker zaradi dela je doma). Danes je zaradi ravnokar prebolelih noric se na dopustu, tako da sva si to lahko privoscila. Narocil mi je fried kao glass noodles (but not) s kalcki in ribjim filejem, sebi pa neke druge nudlne iz njegovega rodnega kraja kaksno uro voznje od tukaj, kjer sicer zivi njegova druzina; za oba je narocil se bean curd dessert! Gre v bistvu za tofu v nekem ne presladkem sirupu, v bistvu sploh ni sladko, je pa za crknit dobro. I like! Zraven se je lepo podal ledeni zeleni caj. Stalo naju je dobre 4 brunejske dolarje po glavi. Odpeljal me je v center in me odlozil pred enim glavnih nakupovalnih centrov, kjer je ... read more

Ujej, na zajtrk (na isti jutranji market kot vceraj) sva sla sele ob pol enajstih, ker sem pac spala kot ubita do skoraj pol desetih. Jedla sva, kot je Ed ze vceraj napovedal, se eno malezijsko specialiteto: nga pou yee mee (claypot noodles), zraven pa pila ledeno sojino mleko. Sprehodila sva se po marketu (I love it I love it I love it), kjer so vecinoma Kitajci, srecala pa sva celo eno belko! Ocitno smo kontaminirali tudi ze ta okolis. Na marketu pa standardno vse: sveza zelenjava, blazno veliko tofuja in ostalih sojinih izdelkov, kokosi v vseh stopnjah od zivih do pecenih, obleke, cukri, zita, strocnice, nudli ... Odpravila sva se v kitajskih tempelj Thean Hou, ki je sicer se v KL, vendar sva se tja vozila kar lep cas in prisla v bistvu v drugo ... read more