Kdo se boji netopirjev ... ali pa Japoncev?

---

Danasnja prva destinacija je bil predel Little Indija, pa sva se na poti do tja (po mojem odlicnem navigiranju) se malo zgubljali v okolici najinega hostla. Po obveznem pitstopu na bliznjem marketu (sojino mleko, ananasov juice, durian tempura - tudi v drugem poskusu je durian pogrnil na celi crti in se ga ne dotaknem vec, dim sum dumpling ipd.) sva sli tudi mimo budisticnega templja Kuan Im Thong Hood Cho in hinuisticnega next door Sri Krishnan. Lepo je bilo spet videti budiste, kako se s prizganimi kadili priklanjajo svojemu bozanstvu. Lepo in domace.
Sprehajali sva se mimo stavb vseh moznih oblik in velikosti (Beni, tale Singapur je direkt zate!) in koncno sva se primajali v zeleni becirk. Najprej sva hoteli zaruziti na Tekka market, ampak so ga povsem prenavljali, tako da je bil zaprt. Jebiga. Sli sva malo gor in dol po tej takozvani mali Indiji in sli mimo te in one stacunce s cunjami, rozicami, spominki, te in one restavracije .... Ljudi pa priblizno toliko kot ob nedeljah na Gornjem trgu. Ce je tole Indija, potem je na Antarktiki guzva. Skratka, ljudi je bilo bolj za vzorec, stacune so bile bolj ali manj turisticne, do Bollywooda je bilo se dalec.
Hodili sva malo gor in dol in enega lokalca sem vprasala, kje se da kaj poceni pojesti. Povedal nama je, da market v bistvu JE, ampak na zacasni lokaciji malo naprej. Kul, pa sva sli tja. In tudi tam je bilo neverjetno tiho in vse zaprto in zdelo se mi je ze napol, da sem Alice in Wonderland, kjer nic ne stima. Koncno sva nasli en stant s hrano in zaslisala sem jih, kaj hudica se dogaja, da je tako malo ljudi. "It's cleaning day," mi je odvrnil Indijec. Pa ravno danes! Tudi v najinem hostlu imajo menda spring cleaning, tako da sva morali vse stvari spakirati in nesti dol v recepcijo.
Po hipnem razocaranju sem butnila ven, ali bi se pri njih pa vseeno dalo kaj dobiti, in glej ga zlomka, res so mi odvrnili pozitivno. Vzela sem torej nekaj indijskega, se pravi na listu (zal plasticnem in ne bananinem) riz, ribo in par zelenjavnih zadevic, tokrat pa sem vse pojedla lepo po lokalno - z rokami. Cestitka.
Sli sva spet dalje, in kot je grozilo ze celo dopoldne, se je potem dejansko tudi uscalo. Znasli sva se ravno v nekem prehodu, kjer naju je zacopatil en Indijec, za katerega se je kasneje izkazalo, da zivi razpet med Svico in Avstralijo, v Singapurju pa ima pisarno - nekaj takega. Zacel nama je natikati ene vrste rozic (jasmin) na roke pa nama turit druge rozice (vrtnice), next thing you know nama je castil en teh tarik (in pridobil novo fanico te malezijske pijace - Polonco) ... tako da smo v skupni druzbi nekako pregnali dez.
Sledil je se manjsi krogec in spet postanek, tokrat v neki drugi (vege) restavraciji, kjer sva jedli samose in se neke druge pecene/ocvrte indijske zadeve (se opravicujem za kulinaricno terminolosko nenatancnost). Potem pa zivalskemu vrtu naproti!
Najprej peske do MRT postaje Newton, potem pa z busom 183 - na strani katerega se je lepo svetil napis SMRT - do zooja. Ravno, ko sva prispeli, se je spet uscalo in ni in ni nehalo, tako da je bila ura ze vec kot 4 popoldne, ko sva kupili karte za zoo in niht safari. Glede na to, da je bil zoo odprt samo do sestih, sva se (po kratki kavi) odlocili, da ga obisceva jutri ali pa kaksen drug dan, saj karta velja 30 dni od nakupa, za safari pa bova se videli, ali se bo vreme kaj izboljsalo.
Da bi zabili cajt, sva sedli na drug bus, ki pelje mimo zooja, 927, in sli do koncne postaje te linije, kjer je bil (jasno!) ogromen shopping kompleks. Sprehod med stacunami in juice bari in lokali s hitro prehrano nama je dobro del, se posebej, ker sva vmes nalovili pac juiceov in mangosteenov in podobnih prigrizkov.
Vreme je obetalo, tako da sva se spet z 927 zapeljali nazaj (tokrat sva imeli drobiz in naju stari ni stpusil naprej zastonj kot tja grede!). Ob sedmih, ko sva prispeli, je bilo se dovolj svetlo, zato sva se odlocili, da se po parku najprej sprehodiva. Spuscal se je mrak, midve pa sva med dzungelskim rastejm in simfonijo crickov et al opazovali raznorazne srne, vidre, pasovce, koze, ptice, hijene, tigre, leoparde, letece veverice, zirafe, zebre in druge x-noznike, ki so jih lepo naflancali pod subtilnimi zarometi (in vcasih zatemnjenimi sipami), da so bili odlicno videni. Vrhunec sprehoda pa je bil obisk mangrove walk, neke vrste "tople grede", kjer so poleg mangrov not ujeti tudi - netopirji. In to ne le neki miniaturni sismisi, ampak tisti ta pravi, da bi bili se Batmanu v ponos. Ujeli sva ravno cas hranjenja in ... hja, doziveli pravi spektakel. Plahutali so nama nad glavo, ko so se zaganjali v bananice in drugo hrano, ki jo jim je oskrbnik razobesil po drevesu. Vcasih se je glave dotaknil samo pis vetra, vcasih pa netopir sam, ampak to samo zato, ker jim je bil najin skalp na poti do vecerje. Bilo je res noro in odlicna preizkusnja za fobijo pred temi letecimi stvori! Celo niti niso tako zelo nagnusni, ampak prav za prav dokaj medvedje-vevericje ljubki, ko si jih enkrat od blizu pogledas.
Ko sva se spet vrnili na entrance plaza, sva sedli na tram - avtobusek po parku in ze takoj sem vedela, da bo tole polomija. Katastrofa se je namrec obetala zaradi druzbe: sto in en Japonec (Andrej, ce tole beres, nimam kaj dodati ... ). Di-za-ster. Ne le, da se vodicke ni cisto nic slisalo, ker je horda neprestano vzhidovala, malodane kricala, spuscala taksne in drugacne zvoke navdusenja in ostalih biti iz sebe stanj - ne, zivali in sebe so fotkali s flesom, kar je izrecno prepovedano z ogromnimi opozorilnimi tablami vsakih nekaj metrov. Ni cudno, da smo se le malo po startu ustavili, da je sefe avtobuska prisel na rep vozila, kjer sva sedeli midve - dokler se nisva preselili cisto na zacetek, ker nama je presedalo ze po nekaj minutah - in najuril Japonce, naj se vendar brzdajo in obnasajo po pravilih. Graja je zalegla vsaj za fles, za ostale zvocne izpade navdusenja pa ne.
Nazaj ista scena, bus + MRT ... in v hostlu so nama sporocili, da naju selijo v female dorm, ker je prisla neka skupina studentov in bodo vsi spali v tisti sobi, kjer sva bili dve noci zdaj (tudi) midve. Glede na to, da gre za roj Francozov, je odlocitev o selitvi vec kot na mestu (Japonci in Francozi v enem dnevu - je treba sploh se kaj dodati?).

---

Photos

Buddhism
The randomly encountered temple

Bats!
Honestly, I was more annoyed by the Japanese ...