Mislim, da sva z danasnjim zajtrkom postavili nov rekord. Kategorijo se iscem. Za ogrevanje sem najprej morala spremiti mravlje iz svojega nahrbtnika, ker so ocitno nasle v njem nekaj, kar jih je neskoncno veselilo, mene pa ravno obratno. Ko sem premetala vse ven in not in nasla a ma nista, na kar bi se lahko napopale, sem svojo slabo voljo stopnjevala s tem, ko sem stvari metala spet nazaj not. Lovely. Naslednji korak je bila cca petkilska papaja. Oci so bile velike in lakota tudi, tako da sva se je kar hlastno lotili. Kar dobro nama je slo! Vmes naju je zakacil gazda in nama namignil, da nama bo sedaj dobacil dva sveza kokosa direkt z dvorisca, kot smo ze zmenili vceraj. Ni minila minuta, ko se je od nekje vzel nek lokalec (sin?), splezal na ... read more

Kje zaceti? Mogoce z vcerajsnjim vecerom: poleg 3 koktejlov sva si zadnje ure dneva (pa tudi sanje, ce smo iskreni) polepsali z maratonom You Tube videov nastopa Dime Bilana na letosnji Emi. Ker sem bila zaradi svojih popotniskih vzgibov letos prikrajsana za ta spektakel, si ga je po Poloncinem priporocilu bilo treba nujno ogledati - in imela je prav. Takega vizualnega spektakla pa se ne. Za frustk sva spremili sadno pojedino od vceraj. V lobbyju/restavraciji sva naleteli na dva Nizozemca, ki sva ju opazili ze vceraj, in vsa navdusena sta nama opisovala, kako sta sla onadva vceraj snorklat z nasim hotelom/dive centrom na Pulau Menjangan (pulau = otok), kamor sva bili namenjeni tudi midve. Cena je bila 40 USD na osebo, kar bi vkljucevalo prevoz do Labuhan Lalanga, kosilce, voznjo do otoka, sposojo snorkling opreme in ... read more

Zjutraj sva torej ujagali zajtrk kar v guesthouseu, ker 1) se nama je mudlo naprej, 2) je bil samo 5000 rupij na osebo in 3) tu ni bas nekega street fooda. Ampak zajtrk, kot se sika: banana pancake, skleda sadja in caj. Nicht schlecht! Mimo je prijadral najin drajver in zmenili smo se, da se do Lovine (na severu Balija) z vmesnimi postanki zafuramo za 38.000 rupij (38 USD). Pa pojdimo! Strpal naju je v uber fancy avto (Suzuki APV, za poznavalce) in najprej smo se ustavili kar cez pet mintuk (mimogrede smo srecali se sefeta, ki ima druge bungalove na Monkey Forest Road), da sva skocili na market. Treba se je bilo oboroziti s sadjem in nekim predvcerajsnjim nenakupljenim nakitom, in ker sva blazno ucinkoviti, sva res porabili samo pet minut. Potem pa naprej. Peljali ... read more

Zjutraj sva se seveda najprej odpravili na market. Nisva bili cisto prepricani, kje je dnevni market, zato sva kar zavile na plac od nocnega - in zadeli v polno! Takoj za night marketom se je namrec bohotil dostojno velik daily market. Nagrabili sva si mandarine, rambutane, zeleno papajo (ki se je kasneje izkazala za napako, ker zelena se namrec rabi za solato, oranzna pa za uzitek), jaz tudi sticky rice s kokosom (!!) in tiste male kokosove palacinkice (!!! - sicer niso bile tako odlicne kot na Tajskem, ali jebiga), bananice, jaz se neko sojo ... vse zacinjeno z veliko dilanja in pregovarjanja. Cene so priblizno naslednje: sop bananic se zacne pri 20 tisoc in se zdilamo za na 5 tisoc, kila rambutana je bila bojda 10 tisoc, kila mandarin 5000 po dilanju - in tako ... read more

Ko sva se zjutraj odpravili novih dogodivscinam naproti, naju je presenetilo vreme: sploh ni bilo soparno. Kaj takega? Sli sva na hitro v Sultan mosejo, ki je pac v sosednji bajti, in si jo ogledali v spremstvu ene muslimanske vodicke, sicer Japonke, porocene s Singapurcem. Razlozila nama je kar veliko zadev v zvezi z mosejo, muslimani tukaj in mosejami po Singapurju, potem pa sva sli dalje - najprej na market na zajtrk st. 2, potem pa spet v zivalski vrt. Sprehajali sva se po vrtu in si ogledovali bolj ali manj znane zivalske vrste. O t.i. klimatskih azilih, katerih se je sredi tega tropskega podnebja z najvecjim veseljem spominjal moj fotr, ni bilo ne duha ne sluha. Ampak kot receno, na sreco ni bilo niti toliko vroce. Highlights triurnega obiska so bili prosto gibajoci se orangutani, ... read more