Zopet je minilo nekaj dni in cas je za novo javljanje. Iz Midelta, kjer sva po dolgem casu pila pivo, naju je cakala jebeno dolga in naporna voznja v Saharo. Avtobus je imel ze v startu uro in pol zamude, potem smo se jajcali se nadaljnih 6 ur. Voznja je bila lepa, sli preko Atlasa, za spremembo voznik ni divjal-saj ni cudno, ce pa stara kripa ni sla nikamor. O prijaznosti Marocanov bi se dal kaksno rect. Na busu je Natalijo ena zenska najprej hotela prepricat, da sploh ni pravi bus, potem pa ko se je Natalija usedla na sedez je po njej vrgla svojega froca in ji govorila naj se umakne. Pa so malo kricale. Takoj ko smo prisli v Risani in cakali na prevoz do hotela v puscavi (smo se ze na busu dogovorili
... read more
