Dan je bil ze zjutraj bolj oblacen in sem si rekla, kdaj, ce ne danes, pojdem na Penang hill? Pri Prijaznem Bajsu sem se vse pozanimala, saj sem hotela gor splezati peske, dol grede pa s tirno vzpenjaco (!), ki so jo leta 1907, se mi zdi, postavili ze Britanci. Najprej sem sla za vogal natankati svojo flaso vode na vodomat (pol litra za 10senov, cestitka), potem pa do postaje Komtar pocakat bus 10, in ko sem tako sedela na postaji in brala knjigo, je k meni pristopil (po moji laicni oceni) nek Japanac s svojo druzbico in me vprasal, kjer [View Full Entry]

---

---

Sploh se mi ne da s tega otoka. Vsak dan se dogajajo nove nore stvari, da se clovek vprasa, ali jim je sploh kdaj konec. Po malce daljsem spancu smo se opoldne dobili z Angom in Stephanom v templju. Na poti do parkiranega Stephanovega avta naju je Ang peljal v en navidez povsem same same tempelj, a v ozadju, po osrednji dvorani, so se odvijale strastne partije mahjonga, te kitajske igre, podobne dominam oz. spominu. Stephan je bil totalno paf, ker je v Maleziji hazarderstvo prepovedano, pred nami pa so na kaksnih 6 mizah kitajski starcki gamblali kot nori. "Sploh ni [View Full Entry]

---

---

Indijci se niso odprli, zato sem sla ob pol osmih zjutraj na zajtrk malo dlje, na pol poti do bus postaje. Tam sem se pocila na nek lokalni hwaker centre in narocila hockkien mee - hockkien nudlne, ki so tu zelo znani, saj Penang oblvadujejo Kitajci iz Hockkiena. Snedla sem torej te nudlne v obliki juhice za 3r (in seveda teh tarik za 1r) in vedno znova me navdusi, kako lahko Azijci iz ene same zadeve, kot je noodle soop, naredijo petsto razlicnih variant. Ta je bil spet nekaj drugega kot vse ostale, namrec. Z Angom sva sla nato skupaj v [View Full Entry]

---

---

Ah, obicno penangsko ludilo. Zjutraj sem hotela na zajtrk k hare krisna, a glej no glej, baje so nehali zastonj talat outsiderjem. Jebiga, desi se. Tudi Ang je bil presenecen, saj se je to ocitno zgodilo cez noc. Ker je on moral na neko zadevo ob 9h, je odpadel tudi tai chi, a ni panike. Najprej sem sla za sosednji vogal na chapatije in teh tarik (2,20r oboje skupaj), potem pa sem za naslednjim vogalom ujagala bus za v center. Tako ali tako vsak bus pelje v center in do jettyja, tako da ne mores falit. Do Komtarja me je karta [View Full Entry]

---

---

Oh, Penang, Penang. It has been too long. Zajtrk je bil ze kar standarden, torej sadje galore in roti chanai in kopi cez cesto. Ko sva se spakirali, naju je gazda - Alah bless him - zategnil do bus postaje Langarr (zal ne Langa) in nama za vse skupaj, torej sobo in taksi usluge, racunal samo 20r. Clovek bi ga kar posvojil. A zal sva ob 9h ze sedeli na busu za v Penang. Po izjemno zrihtani regionalni cesti smo lazili v visave, saj smo morali na prehodu in Kelantanta v Perak prevoziti en prelaz, vmes pa ni bilo panike prehitevati [View Full Entry]

---

---

Podobna scena kot prejsnji dan: roti chanai in teh tarik za zajtrk, potem pa pakiranje. Bil je dober dan za odhod, ker je kapljalo ze zjutraj. Sedeli smo na kofetu z Lauro, Dimitrijem in Filipom (how do I do it???), potem pa sva se midve poslovili in jo mahnili na celino. Tam sva cakali na bus, ki naj bi prisel ob dveh, ura je bila pa sele ena. Kaj storiti? Valda, jesti ... Cez cesto je bila prikladno locirana rotidzinica in sla sem iskat dva roti chanaia za naju z Lauro. Tam sta bil dva modela, en bolj pijazen kot drug, [View Full Entry]

---

---

Kevin Costner plese z volkovi. Jaz plavam z zelvami. No, vsaj enkrat sem. Sla sem na zajtrk za pregresnih 7,5r: roti chanai za 5r in teh tarik ais za 2,5. Filip se je hvalabogu skidal, tako da sem lahko uredila vse za snorklanje pri sosednjem guesthouse po imenu Lemongrass. Sedela sem tam v kaficu in nisem zelela fotkati in se izpostavljati, ker menda na otoku kradejo ko srake, na vpisnem listu za snorklanje pa so bili vsi moji podatki, vjucno s stevilko bungalova. Ne paranoja, ampak previdnost. V tistem trenutku nisem imela prav nobene zelje raziskovati otoka, ker se nisem pocutila [View Full Entry]

---

---

Tezko je bilo zapustiti Bunga Raya guesthouse, ker je gazda res totalna faca. Poleg tega stalno nosi neko hrano not in mi jo ponuja; tako sem morala ze veckrat zavrniti nasi lemak in neke pocukrane pizdarije. No, tem sem se danes le vdala: neke ocvrte zadevscine iz tapiokiine moke in sladkega krompirja. Spravil mi je tudi par stvari do torka, ko se vrnem. Sla sem se cez cesto na roti chanai telur (z jajcem) in teh tarik, potem pa na bus st. 639 do Kuala Besut. Cena je 6 r, scena pa je totalno nova in se ni v LP-ju, saj [View Full Entry]

---

---

Dan za spoznavanje lkalne kulture! (poleg hrane) Zjutraj sem najprej napadla lubenico od vceraj, potem pa se en roti chanai in teh tarik za vogalom. Potem se je mimo pripeljal Din z minivanom in podala sva se na lov za tekmovanjem v petju ptic. Baje se to tukaj dogaja vsak petek in soboto zjutraj, ampak ko sva lutala po obmocju, kjer na bi tekovanje bilo, nisva naletela na nobeno zvrgolenje. Ni panike! Zapodila sva se proti severu, iskat izdelovalce batika in posebnih zmajev. Din je na cdju nazigal stari rock in blues in vmes je nekdo pel (miva pa veselo z [View Full Entry]

---

---

Po enem tednu koncno placujem za nocitev. cestitka! Cena single sobe je baje 20, ampak je receptor ze pristal na kolicinski popust. Kakopak. Sem v kota Bharu v Kelantanu, v najbolj konservativni drzavi v Maleziji, in zaenkrat me ni se noben posilil, prerezal vratu ali slacil s pogledom, tako da things are looking good! Zbudila sem se ze ob sestih, ker je bil vlak ze ob sedmih. Pozabila sem, da za muslice rana ura ni problem, ker itak molijo. Zunaj pa je bila se totalna tema, ko se nas je kaksnih pet od moje familije for the night zapeljalo do postaje. [View Full Entry]

---

---