Desetka je padla.

---

10 let odkar sem rekla, pridem nazaj, pa nisem. Ko je bil plan par tednov po Španiji, pa še malo do Maroka. In potem sem rekla do poletja, pa da se naučim španščino, pa da poteče pogodba, pa da grem še na en koncert, in potem nisem več postavila datuma. Ni bilo vedno zabavno, sploh, ko si imigrant brez službe in z malo jezika. Preselila sem se neštetokrat pa še se bom verjetno, zamenjala ogromno služb in čevljev, spoznala veliko ljudi, nekateri so ostali nekateri so odšli. Ni bilo grozno, nikoli mi ni bilo treba prodajat drog, da bi preživela in vedno sem imela posteljo in toplo vodo. Včasih je kritično, predvsem finančno stanje, je služba ni plače, ali pa ni službe. Ampak se naučiš, ko gre krivulja dol, gre enkrat tudi gor in sploh tukaj v Madridu, ko ni službe je družba.

Lipsenj, mojo krasno vas domačo redno obiskujem, zaradi mojih doma in najlepše nečakinje na svetu. Znance so odpihnila leta, nekaj dobrih prijateljev je ostalo, in jim vedno obljubim, da se vidimo za več kot uro. Kaj bi bilo če bi bilo se ne vprašam, Slovenija ima čist zrak, napadalne komarje, vsi imate lepe hiše, domač paradižnik in nova okna in to je lepo. Nič se ne ustavi ko pridem nazaj, v Ljubljani sem turist, ne sledim vaši politiki in tudi smučanju ne. Deset let je šlo enako mimo tu in tam. Imela sem občutek krivde, da ne grem večkrat nazaj in da ne pokličem vseh, ki bi jih lahko, ampak veste kaj, razdalja od Madrida do Slovenije je ista, kot od Slovenije do Madrida in mail na oni strani se natipka tako hitro kot tukaj.

Madridčani ostajajo na nivoju, zamujajo, še vedno si želijo vladnih služb, čim manj dela in veliko brbljanja. Vedno so utrujeni, ko vstanejo že rečejo, uf sem zmatran, ampak vedno bo boljše kot je. Čeprav mi ni všeč, se je marsikaj navleklo name, prekinjam ljudi, ko govorijo, več govorim, kot bi bilo potrebno in ne gre mi na živce, ko vsi naenkrat govorijo in na splošno imamo vedno čas za druženje. Stanovanja so majhna, štekarji ven visijo, mulci zaspijo v vozičkih, ko so starši na koncertu, ekonomija v riti ampak smo zamenjali županjo in zdej bo vse drugač ha, več zvezd na nebu in biki se bodo prosto sprehajali po mestu.

Madrid je še vedno eno najbolj živahnih in sončnih mest, kjer resnično uživam. Imam fantastično skupino prijateljev s katerimi praznujem, žalujem, kuham, plešem in delam ta krasni nič. 10 zelo intenzivnih let, ko sem živela še kje drugje, ampak nazadnje je Madrid pomahal in rekel, pridi nazaj, da boš tu švicala.

Pridite kaj naokol'. Čeprav vem, da po slovensko 'nimate cajta', lahko za trenutek odložite delo, babicam/dedkom pošljete otroke, pičite v Madrid, tukaj se pa malo zavrtimo.



**Ah in verjeli ali ne, do Maroka mi še ni uspelo skočit!

---

Comments

[Klemen]

se vedno carica
uzivaj se naprej... pa objubim da pisem :)

[Luka]

še vedno kraljuješ!
odlicno napisano! upam, da se kmalu ujamemo, tu ali tam, kot da je vazno :P

[Luka]

še vedno kraljuješ!
Filip se lahko uči od tebe. odlično napisano! upam, da se kmalu ujamemo, tu ali tam, kot da je vazno :P