4 dnevi v dzipu in odpiceni pokrajini

---

Kot sem omenil, sva sla na 4 dnevno potovanje z dzipi po Altiplanu. Pot se je zamaknila za en dan, ker je eden iz nase skupine zbolel, tako da smo morali pocakati, da se posteno skozla. No, ta dan sem izkoristil za tri urni izlet s konjickom. Tisti, ki poznate moje prigode s konji, se zagotovo smehljate. Ampak na vaso zalost vam povem, da sta tokrat moja rit in hrbet zmagala. Pravzaprav gredo velike zasluge dobremu sedlu ter dejstvu, da sem ves cas sledil najpocasnejsem konju in se tako izognil galopiranju. Pot je bila lepa, vodila je po lepem rdecem kanjonu, 12-letni vodic dobro izurjen, tako da ni bilo problemov. Naslednji dan smo pa postartali. Sest komadov (2x Svica + 2x Anglija) v dveh vrstah v Toyotinem Land cruiserju. Za silo je bilo celo udobno. Prvi dan smo prevozili par prelazov, gledali gore in se namestili v mrzem hostlu, brez gretja, izolacije in vrati, ki prepuscajo vsak vetric. Vsak je dobil dve dekni (zame in Natalijo to pomeni skupaj 4, ker sva bila na eni postelji), saj dejstvo, da smo bili 4500m visoko in na visku zime ni ravno porok za toplo noc. Bolj malo smo spali, zbujal nas je mraz in Tomovo bruhanje. Naslednje jutro smo vstali ob stirih in sli naprej pri kakih minus 15. Pot zopet naporna, ampak vredna vsega truda. Zelena laguna, kopanje v toplem bazenu z naravnim ogrevanjem, pokrajina obdana z vulkani in nori gejzirji, vse med 4200 in 5000m nad morjem so bili nepozabna dozivetja. Za visino pomaga aspirin in zvecenje koke. Na sreco sem se dodobra zalozil z obojim, tako da nisem imel problemov. Spali smo zopet v hostlu ob poti, ki je postavljen sredi nicesar samo z namenom, da v njem prespijo turisti. Noc je bila lepa in ledene roze na oknu so prav romanticna popotnica za nov dan. Spet voznja, ogled lagune Colorado, vse rdece od alg in mineralov, na njej pa stotine flamingov, ki iscejo hrano. Nato pa dirkanje po Altiplanu, pusti pokrajni, ki jo med drugim krasita dva se delujoca vulkana iz katerih je puhal bel dim. Vmes malo ogledov lokalnih znamenitosti, vec raznobarvnih lagun, zvecer pa sem z Anglezema skocil na hribcek nad vasjo, da si v vecernem soncu ogledam Slano jezero, na katerega smo skocili naslednji dan pred soncnim vzhodom. Ta dan je bil najlepsi. Soncni vzhod na Slanem jezeru, ki meri za dobro polovico Slovenije, je bil cudovit in mrzel. Nato smo se ustavili na otocku sredi soli, ki je posut s kaktusi. Poslikal sem kaksnih sto slik. Ni mi bila lahka. Na poti do Uyunija smo si pogledali se hotel, ki je kakopak narejen iz soli in popravili avto. Ta stiridnevni izlet je bil cudovit, a hkrati tudi naporen. Poleg soferja je bila z nami tudi kuharica, ki je lahko delezna vse pohvale za razmere, v katerih je delala. Hrana je bila super, predvsem pa je je bilo dovolj. Danes greva naprej v Potosi, v katerega prispeva ob 3 zjutraj. Baje se lahko spi na busu. Upam.

Do naslednjega oglasanja pa lep pozdrav!

---