Za konec: Drag Queen Bingo!

---

Danes je bila zgodba povsem drugačna: že od jutra je sonce nabijalo sto na uro. Jasna stvar sem vreme izkoristila za tekanje, tokrat v smer severa, proti OZN. Peš & kolesarska pot do tja je malce bolj zagamana, ker so napoti ceste, tako da je treba vijugati zahodno med avenijami in ulicami, ampak na srečo le za kratek čas, pa še to je vse lepo speljano in označeno. Tekla sem torej večinoma ob obali, z razgledom na Upper East Side, mimo (včasih še stoje) spečih klošarjev, sprehajalcev, ostalih športnih navdušencev v kratkih hlačah in rokavih. In potem OZN. Tečem mimo in kaj vidim? Ogromen plakat o razstavi o deminiranju, razstavlja pa prav naš Arne Hodalič! (in še en fotograf)
Minila je slaba urica, ko sem se vrnila, in se kmalu odpravila novim dogodivščinam naproti: Hell's Kitchen Flea Market! Nanj me je opozoril Peter, hvala bogu. Sedla sem na L vlak do 8 Av., potem pa na A do 42. ulice, saj je bil market na križišču 9. avenije in 39. ulice. In spet me je stvar popolnoma prevzela, posrkala, začarla. Sonce je nažigalo, ljudje so se zbirali, na enem mestu cel kup starih in second hand & vintage oblek ... Seveda sem pokupila par zadev in se stežka prisilila, da sem pustila tam kakšno fenomenalno obleko za $5, ampak na srečo me je priganjal čas, če ne bi gotovo našla še kakšen razlog, da še kaj odnesem s seboj. (Mogoče pridem jutri spet.)
Šla sem spet nazaj na podzemsko do Canal St. in se sprehodila vzdolž nje do ulice Bowery, kar je osrčje Chinatowna. Tam sem bila zmenjena z Žigom, saj je tam ustavljal njegov bus iz Bostona. Res se je pripeljal skoraj točno ob 15. uri in svojevrsten žur se je začel. Odšla sva - oz. bolje rečeno preprinila sva se - do Columbus parka, ki je nekaj ulic stran, na ulici Mulberry. Nasproti tega parka, ki je bil napolnjen s Kitajci (nekaj so praznovali, kot je kazala muzika in recitacije), je zakotna luknja Tasty Dumplings, na katero me je opozoril Peter (danes je poln čudovitih nasvetov). In kako poceni so! In kako dobri! Privoščila sva si vsak svojih 8 cmokov za 3 dolarje, se počila v prej omenjeni park, jih pohopsala med gledanjem fuzbal tekme (in se odmikala žogam, ki so letele v najino smer) in obujala gimnazijske spomine. Vse to na čistokrvnem soncu. Ah.
Odpešačila sva gor po Mulberry street in zavila levo po Spring St. in se ponovno prebijala skozi množice. Zgleda, da so bili danes prav vsi na ulici, in ni jim za zameriti, saj je bil najlepši dan v tednu. Spring st. in njene številne modne trgovinice in butiki in kafiči naju niso zaustavili, čeprav so izjemno zanimivi. Prav lepo je videti, da - za razliko od Ljubljane - te male trgovinice tako živijo, prav vsaka še tako zanikrna mala štacunca (ki jih na Spring st. res ni, so pa drugod po drugih ulicah in avenijah) ima polno obiskovalcev. Ne živijo samo veliki nakupovalni centri na obrobju. Lepo je.
Pešačila sva vse do Greenwhich St. in spet sem hotela najti to čuveno Greenwhich village, pa mi je spet bolj klavrno uspevalo. Dokler nisva prečkala ceste Hudons - now we're talking! Spet popolnoma drugačna scena, nizke hišice, kafič pri kafiču, butikci, pivnice, parkci, mlade družine, sprehajalci psov, modni navdušenci ... vsi na kupu in vsi na ulici. Izvrstno.
Sedla sva v kafič Chocolate bar, potem pa odpešačila do bližnje Bleecker st. Jaz sem se tam dobila v Le Poisson Rouge s svojo klapo, Žigu pa je bilo to na poti do bus postaje, saj je ob osmih že spet šel. Privoščila sva si še en frozen yogurt in se objela v slovo. Do naslednjič! And there will be a next time.
Po prikazu ID v baru sem se spustila po stopnicah v subtilno rdeče osvetljen prostor in srečala množico že zagretega občinstva, ki je čakalo na Drag Queen Bingo. Mojih še ni bilo, zato sem sedla za prazno mimo in počakala pet minutk, ko so se prikazali Peter, njegova cima Lou in še en frend Clark. Zraven nas so se počasi nabasali še drugi in ob pol osmih je Linda Simpson začel(a) s šovom. Zadeva je nepopisljivo odbita. Linda vodi šov in vrti "kolo sreče", na katerem so napisane pijače, in vsakič je izbrana pijača samo štiri dolarje (npr. gin tonik, pivo, tekila, ipd.). Njena asistentka Angela (prava ženska, nič bati) hodi naokoli z bingo tablicami, ki so naprodaj za pičla dva dolarja. Seveda smo vsak pokupili eno oz. Clark dve. In potem Linda vleče iz posode številke, mi mrzlično prekrivamo izbrane, če imamo srečo, in kdor zadane bingo, se pač tako zadere: BINGO!!! Potem pride na oder, Linda ga izpraša, kdo je, od kod je in kaj počne, in potem dobi eno od ultra trashy nagrad: plastičnega čivkajočega ptička v kletki, svetleči kalkulator, ogromne plastične metulje ... ali pa torbico Jackie Chan in strip Superman, kar je zadel Peter!! Očitno ima res srečo, ker je že parkrat nekaj zadel, zadnjič pa tudi njegova mama, ko je peljal starše na šov (torej ja, zadeva je ustrezno bizarna tudi za starše). Linda je morala žal vmes iti na poročno zabavo enega od svojih prijateljev, zato je vajeti prevzela Angela, a ni bilo zato nič manj smešno. Na koncu so podelili še ves izkupiček od prodaje tablic in neki srečnež - ki je že prej dobil eno nagrado, njegova punca pa tudi! - je tako domo odnesel 181 dolarjev. Ni švoh.
Cela scena je bila tako super, tako genialna, tako fenomenalna, da mi je bilo kar malo žal, da je bilo že konec. Ampak nič hudega, saj so imeli moji prijatelji plan že za naprej: odpešačili smo do nekega t.i. dive bara zelo blizu nas, torej v East Village, recimo, kjer ob vsaki (alko) pijači dobiš zastonj pico. In res, naročila sem cider in fasala zastonj krožnik te omamnmo dišeče hrane. In tako smo mlatili vsak svojo pico in pijačo, se imeli neznansko super, ter se okoli 23h odpravili zares nazaj domov. Kjer pa žura niti slučajno še ni bilo konec, saj smo se s cimrami - Lou je iz sobe zvlekla še MAuro - pogovarjali še precej dolgo v noč.

---

Photos

Drag Queen Bingo
What a night!