Advertisement
Published: June 11th 2011
Edit Blog Post
Walberberg
Spedenano do konca Zgleda, da je tudi tu april že nekaj mesecev, saj je bilo jutro precej hladno, čeprav sončno. Izkoristila sem ga zato za kratek sprehodič po okolici in ugotovila, da imajo - glede na spokojnost in odmaknjenost in spedenanost hiš - tu po moje toliko kriminalnih dejanj na leto, kolikokrat jaz jem meso. Srečala sem tudi nekaj soudeležencev seminarja v tekaškem elementu, tako da se mi je razblinil dvom, ali bi bilo to smiselno početi pred zajtrkom (za hip sem pozabila, da če kje, potem bodo tukaj skrbeli za zdrav duh v zdravem telesu ... ).
Po superkul zajtrku smo prisluhnili gostji, Hanni Wang Meimreich z Wuppertal Institute. Govorila je o dokaj poznanih zadevah, kot so učinki tople grede, klimatskih napovedih in znanostih, globalnih emisijah, pritiskih civilne družbe, zniževanju emisij, podnebnih beguncih ipd. Zanimivo predavanje, ampak pogrešala sem konkretne rešitve na že tako ali tako poznane probleme. Ampak dobra priložnost za debato.
Vmes se je zgodila No Nukes akcija. Pre tremi meseci se je namreč zgodila Fukušima, zato je Friends of the Earth Japan po vsem svetu somišljenike pozval, da pripravijo kakšen protest oz. demonstracijo njim v podporo. No, "naši" so bili seveda takoj za, zato so razprostrli razne transparente, se obleki
Walberberg
The usual scene v anti-nuklearke majice, polepili z nalepkami, za nameček pa na s soncem obsijani trati izoblikovali živi napis No Nukes. Uganite, komu je pripadla čast uradnega fotografa?
Po odličnem kosilu smo nadaljevali z nacionalnimi predstavitvami: kaj počnejo naše vlade glede klimatskih sprememb, kakšno je zavedanje in ukrepanje javnosti, kaj so glavni problemi. Zadeva je bila blazno zanimiva, ker smo na kratko, v 8-10 minutnih predstavitvah in pogosto na humoren način, izvedeli, kakšna je scena kje po Evropi. Predstavile so se VB, Belgija, Poljska, Španija, Italija, Avstrija, Češka, Švedska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Norveška, Bolgarija in seveda Slovenija, škoda le, da ni nikogar iz Francije, saj bi bila debata o nuklearkah z njimi bolj zanimiva.
Ah, da, vmes smo izvedli par "energizerjev": igrice na trati (vmes se je že parkrat zlilo) za poživitev, tako rekoč natur kofein.
Folk tukaj je kul. Seveda imamo enega seratorja in marsikdo utruja s svojim veganstvom ("A je tole margarina ali puter?") in hodijo bosi, ampak na splošno je vzdušje res prijetno. Vsi so povsem internacionalni: Azerbajdžanec iz Bonna, Ukrajinka z Dunaja oz. prej s Švedske, Španka iz Nemčije, Poljakinja iz Bratislave, Italije, Nemčije, Belgije ... skratka, vsi od povsod. V Evropi res ni več mej, kar je
Group therapy?
Nah, just plenary na seminarju o klimatskih spremembah, ki pa so res neomejene, več kot dobrodošlo.
Po spet izjemni večerji (kot ponavadi bom ta del začela opuščati) so v goste prišli tujci: Filipinka, Kamerunec in Ganec (ali kakor koli se že reče prebivalcem teh držav). Tudi oni so del pogajanj v Bonnu, in sicer zastopajo Global South - Globalni jug (?). Razlagali so o svojih doživljanjih klimatskih sprememb in odgovarjali na naša vprašanja, tako da se je razvila zanimiva debata. Zvedela sem par zadev iz prve roke, o katerih nisem slišala še nikoli (npr. REDD - Reducing Emissions from Deforestation and Forest Degradation), tako da je bilo sila zanimivo. Le malce pozno za moje rana ura zlata ura naštelane možgane ... ki po več kot 12 urah sledenja miselno napornemu programu niso več zmožni pravilnega procesiranja podatkov. Ampak vseeno so bile pridobljene informacije zlata vredne, tako da thumbs up za današnji dan!
Advertisement
Tot: 0.438s; Tpl: 0.012s; cc: 17; qc: 90; dbt: 0.1629s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.3mb