Alles klar!

---

Tole sem danes slišala že vsaj 20-krat.
Lep pozdrav iz Nemčije, iz okolice Bonna, natančneje v Walderbergu. Kako sem se znašla na temle seminarju Friends of the earth in BUND Jugend, prav za prav ne vem več natančno. Vem samo, da sem letos zaradi specifičnega finančnega stanja razposlala naokoli cel kup prijav za razne poletne šole in konference, in tile so bili prvi - oz. edini, ki so odobrili mojo prošnjo. Še posebej mikavnen je bil drobni tisk: kotizacija 10 evrov (jep, ni ena ničla premalo) za cel teden (vege) hrane in nastanitve, poleg tega povrnejo potne stroške.
In kakšna pot je tole bila. Najprej me je ob 5h zjutraj pred blokom pobral Nejc s prevoz.org. Zapeljala sva se najprej v Kranj, da je naložil robo, nato pa via Avstrija. Nekje pri Beljaku sva odložila prvi del tovora, potem pa nadaljevala proti Nemčiji. Pol poti sem prešpricala in skušala svoji glavi preprečiti, da bi od kinkanja butala zdaj v voznika zdaj v vrata, in nekako mi je uspelo. Odložil me je 20 km pred Munchnom (Denhaar? pozabila sem ime kraja), kjer se je že takoj, kakšnih pet minutk po mojem prihodu, mimo zapeljal S Bahn do glavne munchenske železniške postaje. Že takoj se je zbudila moja strast in zavzetost za ajzenpon, ki se je na Hauptbahnhof še stopnjevala. Vlak do Bonna bi namreč morala ujeti ob pol dveh popoldne, tam pa sem bila že ob 11h. Šla sem na šalter za informacije - in brez doplačila dobila karto za zgodnejši vlak, ki je odpeljal že ob 11.23. Mega!
Švignila sem torej na peron 14, usput pograbila dve sushi wraps za 2 evra in sedla na superultrakul ICE vlak. Ker rezervacija na tem vlaku pač ni veljala, sem se vsedla kamor koli. PRav za prav ne vem čisto dobro, zakaj sem vplačala rezervacijo, ampak zdaj je, kar je. Ni nek velik dodatek, 2,5 evra na pot.
V Manheimu sem prestopila ob pol treh in v Bonn prispela ob 16.42. Pot je bila fenomenalna, čudovita. Vozili smo se vzdolž reke Ren, ob kateri so se sončili grički z vinogradi (vinska tura, anyone?), avtokempi, butične hiškice viktorijanskega (?) stila ... Pokrajina kar kliče po roadtripu! Se že veselim, da se julija ponovno vrnem v te kraje (oz. tu nekam).
Še nekaj besed o izbranem prevoznem sredstvu. Eden od štosev te (radikalne?) konference je bil, da povrnejo stroške le, če pridemo z neletalskim prevozom. Tako ali tako bi se odločila za vlak, tale ultimat pa je bil še dodatna spodbuda. Zakaj: zato, ker želim na krajše - obvladljive razdalje potovati ne z letalom. Preprosto iz okoljskih razlogov, ker imajo bus, avto in vlak manjši ogljični odtis od letala. Okej, boste rekli, zakaj pa potem toliko potuješ in letiš in skratka razsajaš virus heavy duty okoljsko obremenjujočega turista? Ker nikomur ne pametujem in ker se mi zdi, da pač ravnam prav. Nihče ni svetnik, še najmanj pa jaz, in se tega zavedam. Ampak moja logika je taka: neobhodne prevoze (npr. EU - ZDA, EU - Azija) opravim z letalom, na sami destinaciji pa - razen če res ne gre drugače - z vlakom in avtobusom. Poleg tega živim v LJ za moje pojme precej trajnostno, zato si lahko "privoščim" takšne letalske eskapade. No, tak je moj nazor. Brez pametovanja in moraliziranja.
Kakor koli že, prispela sem v Walderberg po 4 vožnjah z vlakom in odpešačila do našega doma za naslednji teden, Jugendakademie. Že od daleč sem se navduševala nad gričevnato pokrajino, ampak ta je nekako plahnela, čim bolj sem se pribriževala cilju. Ker namreč: Jugendakademie je seveda NA enem izmed teh hribčkov. Hoja do končne postaje je bilo tako precej naporno lazenje v hrib(e), ki ga ni in ni hotelo biti konca za katerim koli ovinkom. Ampak porivanje kufra (še dobro, da tokrat nisem vzela nahrbtnika) pred seboj je bila lepa protiutež vsemu posedanju in presedanju, tako da se niti nisem vznemirjala preveč, ko sem se zašvicala kul.
Med so-aktiviste (haha) sem tako zagazila ob šestih in se sparkirala v eni izmed sob. Zadeva je izjemno luštna! Gre za nek kao mladinski dom, ki zgleda precej nov, temu primerne so tudi sobe in (skupne) sanitarije. Pogled iz moje sobe iz prvega nadstropja je tudi fenomenalen, saj se vidi daleč naokoli po tej ravnici.
Zgodila se je dolgo pričakovana večerja, na kateri sem med drugim jedla precej zanimivo prilogo - mešanico čebule, ananasa in neke smetane, zelo okusno, prav za prav! - potem pa "uradni" del. Saj veste, spoznavanje preko raznih družabnih igric ... itd ... predstavitev projektov Bunda in FOE ... In zdajle, ko tole pišem v lobbyju, kjer edino lovi wireless, sem zaspana za znoret, ampak imam se super. Če bo program tak, kakor je zastavljen, bom od tule odnesla precej. V Bonnu se namreč te dni odvija neka OZN in EU konferenca prav o klimatskih spremembah oz. dogovorih zanje in za situacijo na jugu (Afrika pa to) in sestali se bomo z marsikom, ki prisostvuje na konferenci. Tako da: stay tuned for more. Za zdaj pa le še Gute Nacht und viel Spass, ja, alles klar ...

---