If you're going to Sarajevo ...


Advertisement
Bosnia and Herzegovina's flag
Europe » Bosnia & Herzegovina » East » Sarajevo
May 23rd 2008
Published: May 23rd 2008
Edit Blog Post

Roadtrip beginsRoadtrip beginsRoadtrip begins

Welcome to Bosna. In Republika Srbska.
... make sure you leave your usual tastebuds at home ... Ampak najprej lepo po vrsti.
Torej! Tokrat odkrivamo Balkan v svoji najbolj pristni, e kar malo orientalski izvedbi. Pot naju je vodila mimo hrvaških naftnih polj (?!) do mejnega prehoda Gradiška (ki je nekoč bil Bosanska Gradiška, a so prvi del besedne zveze lepo prelepili in izbrisali), mimo naju so švigali avtomobili tudi z LJ, MB in CE registracijo - ovitek slovenski, vsebina izključno bosanska. In evo nas v Bosni! Za začetek so naju pozdravili kineski shop, pravoslavna in katoliška cerkev ter imena mest v cirilici. Welcome to Bosna - Serbian edition. To, da smo še daleč od pristne muslimanske izkušnje, so dali vedeti tudi stalno ponavljajoči se napisi prasetina. In pa pravoslavna cerkev v gradnji, s katere se je bahavo sončila srbska zastava.
Ujagala sva radio Republike Srbske in poslušala pesmi Gorana Karana, Gibonnija in Oliverja Dragojevića. Globalizacija na delu.
Na pol poti do Jajca sva naletela na obvoz, zato sva morala iti malo naokoli. Nič hudega; popila sva kavo v čudovitem kafiču Plaa ob nekem naključnem, bajno izgledajočem jezerčku, svetloba pa je bila tik po nevihti - po poti naju je kar nekajkrat pralo. Šla sva tudi čez
I evo nas ...I evo nas ...I evo nas ...

... u bosanski Bosni!
nek prelaz in spet doivela izjemen razgled na dolino. Vse zeleno, vmes avtokampi s pogledom na uboreče reke in spokojno zelenje. In ruševine.
Ko sva prispela v Sarajevo, sva čez dobre pol ure e mlatila čevape in pileći salat (pravilnost zapisa je premosorazmerna z mojim znanjem tujih jezikov juno od Kolpe) ter lokala brezalkoholno pivo na Baščaršiji. Braća Mujić, kjer sva se ugnezdila, je namreč pol ure s tramvajem stran od srca mesta. Hodila sva po pločnikih, preluknjanih s posledicami šrapnelov, in nikoli ne bi ugotovila razlike med tem pojavom in običajno ljubljansko malomarnostjo časa, ki pač luknja cement. Da o stavbah, večno oigosanih z ostanki vojne vihre, ne govorimo. Toda danes je spoznavanje nočno, boljši razgled na razdejanje bo jutri.
Šla sva nazaj, jaz na internet, Francl na pivo. Alkoholno.
Jutri dalje.

Advertisement



Tot: 0.442s; Tpl: 0.01s; cc: 21; qc: 83; dbt: 0.1985s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 2; ; mem: 1.3mb