Zur pod mrezami za komarje

---

Sabadee! Did you miss me? 😉
Da ne bo tale vnos dolg 5 strani, bom pisala po dnevih ... Also, beginnen wir:

Vceraj zvecer sva se v Huay Xaiju tusirala ob - sveci! Luc v kopalnici je namrec crknila (tomorrow, je rekla LAozanka ...), pa so pac prinesli sveco. Very nice!
Zjutraj sva ujagala songthaew (zdaj ze obvladam izgovorjavo) do bus postaje, ki je bila res kar oddaljena, dlje kot sva si mislila. Odlocila sva se, da greva v Vieng Phukha namesto v Luang Nam Tha za treking, ker nama je sinoci en Irec ob pivu svetoval, da je to res to, da je LNT ze res prevec turisticen. OK, pa sva sla.
Po prevozu za 10 tisoc kipov za oba sva ujagala bus do tja za 45 tisoc kipov. KAr drago, ampak desi se. Srecala sva dva Svicarja, sicer pa smo bili edini belci na busu. Voznja je bila dozivetje. Cim smo bili malo bolj na poti, so nabili naglas muziko (menda je bil to tajski pop, ker ga baje na veliko poslusajo, sicer pa lahko svoj laoski pop poslusajo sele od leta 2003), najina prtljaga je bila na strehi (thank god za dry season), na hodniku so nalagali zaklje riza in podobne hrane, kjer je bil prostor, so se na male plasticne stolcke vsedli tudi potniki ... Lustno!
Ob enih, po treh urah voznje, smo prispeli. S Svicarjema Anjo in Christianom smo poiskali en guesthouse - v vasici so menda 4 - in dobili res nek idilicen plac za 40 tisoc kipov na sobo! Situiran je bil ob reki Nam Tha, imeli smo torej direkt pogled nanjo iz sobe, nad posteljami pa mreze za komarje. Obozuje mreze za komarje! Zdi se mi, da ko se v spanec potopis pod njimi, da ustvarijo prav eno svoje vesolje ... in lepe sanje ne izplavajo kar tako stran od tebe.
Dovolj romantike - sli smo na kosilo, vsi smo se odlocili za friend noodle za 10k kip. Pristopil je nek helloooo my friend gospodic in nam poturil neke brosure za ekotreking, cesar smo bili vsi veseli, saj smo bili vendar zato tam. Ko smo pojedli, smo ga poiskali cez cesto, in peljal nas je v "old office" - tisti, v katerem je bil, je bil se v izdelavi in kao "new office". Tudi tega, tako kot starega, je sponzorirala Evropska unija. No, se ena plus tocka za to, da smo se jim pridruzili!
Ta stara pisarna je bila bolj vstran, bolj proti gozdu, stran od ceste. Tam smo se zaceli dilati za treking; problemcic je bil, ker sem jaz zelela dvodnevnega, vsi ostali pa tridnevnega. PReresetai smo vse variante, in ker je tu RES izjemno malo turistov (zadeve tu laufajo od leta 2003), so bili zelo fleksibilni, sestavili so nam celo poseben prilagojen program za dvo- in trodneven treking, ampak potem sem se le omehcala in vsi smo se odlocili, da gremo za tri dni med ultralokalce. NAslednji hec pa je bilo placilo! Ker smo hoteli placati v dolarjih, je bilo treba najti en pameten menjalni tecaj. V vasi ni banke (pa tudi elektrike ne), zato so nam predocili tecaj v Huay Xaiu, ki je bil kao 8600 kip (ceprav ni bil), in v Luang Nam Thaju, ki je bil kao 8500 kip - no, oni pa bi nam za dolar dali zgolj 8 tisoc kip. KEr smo evidentno protestirali, so prav hitro ugodili nasi trmi in nam dolarje prodali za 8500 kip - kar je bolje, kar je kdor koli od nas kjer koli menjal v LAosu. PRislo nas je torej $61 po glavi za tri dni.
Sledil je izjemno zabaven del, kupovanje saronga. Tusiranje je namrec tu javno, ob reki, in ker so LAozani ekstra konzervativni, sva se morali tudi midve z Anjo prilagoditi. Obetal se nama je torej zabaven dogodek, za katerega sva morali biti ustrezno opremljeni. Kupili sva vsaka izjemno lep sarong za 25 tisoc kipov, kar je bil najbrz nateg, ampak ni panike, that's just the name of the game.
Kupili smo se nekaj keksov ipd. za na pot, potem pa nazaj v guesthouse. Stusirala sem res - seveda z mrzlo vodo, kar sta slisala tudi SVicarja v sosedji sobi - skozi okno pa sem lahko spremljala lokalke, kako neki se clovek (zenska!) kopa s sarongom. Bile so blazno zverzirane! PRale so si tudi glavo, zobe ... ni da ni.
Sli smo na vecerjo. Vsi smo jedli noodle soup za 5000 kipov, midva fried vegetables (seveda s svinjino) za 8000 kipov in se sticky rice za 3000 kipov, Anja pa je narocila med drugim vegetable soup, seveda tudi s svinjino, samo da so not vrgli malo vec morning gloryja. Also, Polonca, vegetable ni vedno enako vegetarian. 😊 Vsi smo pili se hudo dober lemongrass caj in ta nas je kostal celih 1000 kiov.
Sli smo nazaj v guesthouse, prizgali so celo elektriko, a ne za doglo, ker je ob 20.45 ni bilo vec. Ja nic, spet sva sla spat ob svecah, kar ocitno postaja standard, in sanjala pod mrezo o naslednjih treh dneh ...

---

Photos

Sweet!
Soba v Vieng Phukha

Sarong tutorial
It's art ...