Sarong debut

---

V guesthouseu smo rabili vse drugo kot mrezo za komarje, kajti Andrejeva all-in-one naprava je kazala, da je bilo ponoci vse tja do piclih 12 stopinj! Torej komarji ne sploh, mraz zelo ja! Ali jebiga, desi se.
Ob petju petelinov smo najprej placali sobo (model ni imel 10 tisoc kip za vrniti, tako revni so tu), potem se je nasa cetica odpravila na zajtrk. Svicarja sta jedla spet noodle soup, midva pa fried eggs, vsi pa spet lemongrass tea.
Sli smo do officea in po cudezu so nas ze cakali - tu v Laosu je vse bolj na easy. Pustili smo velike nahrbtnike (jaz tudi veliki objektiv ... sori, Francl, objektiv ali voda, ta dilema je najbrz retoricna, ko se gre na treking. Ampak sem ga dala v Anjin nahrbtnik, ki se zaklene.) v pisarni, potem so nas nalozili na pickup oz. zenske na zice spredaj. Sikham (vodic in sofer) nas je peljal kaksnih 15 minut naprej v smeri Luang NAm Thaja, peljali smo se dokaj po polzje (40 na uro), vas je se spala, dodatno so pomagale meglice. URa je bila devet.
In smo startali peske! PRidruzil se nam je se Vinoy, nas takozvani kuhar (to pa je deluxe ekspedicija!), in smo se podali gor, gor, gor. Nas prvi cilj je bila vasica plemena Akha, ki zivijo res zelo v gorskem svetu. Videil smo, kako rezejo tobak, kako raste caj, preckali smo reke, pri cemer nikoli ni sli brez pomoci nasih dveh lokalnih deckov (Ceprav je to v LAosu zelo tabu - fant in punca se nikakor ne smeta dotikati, drzati za roke, ampak s turisti it's ok, sta rekla) ...
Ob poldnevu smo se pocii nekam, kjer je bila nekoc vas, in imeli kosilo: na bananinih listih sta razprla vrecke, v katerih je bila hrana, ki jo je predhodno skuhal Vinoy: sticky rice galre, neki sarf nudlni, bucke s svinjino, pohane banane, prave banane, mandarine, morning glory (itak) ... Zelo kul in zelo okusno!
Hiking je bil zabaven in poucen, prav info-tainment. KEr so vodici res sele zaceli s turizmom, brosurice v njihovi pisarni turiste naprosajo, naj jih tudi mi naucimo kaj anglescine. In smo jih! Meni je uspelo z besedo shadow, pa move on, oni pa so se naucili se zit oz. acne (ja, seveda, tudi LAozani opazijo mojo iznakazenost ...) pa "gemma" od Svicarjev ... Vcasih je bilo kar tezko razumeti, kaj nam kazeta, ker imajo Azijci posebne prepreke pri izgovorjavi. Ice store tako pomeni rice storage, pissing pond je fishing pond, ...
Ob treh je sledil (osebni) highlight dneva: kopajne v reki s sarongom! OK, jebiga, tudi to je bilo treba in z Ajo sva se stvari lotili kot ta veliki. In moram reci, da nama sploh ni slo slabo, prej obratno, razturali sva! Najvecji problem je samo obdrzati ta sarong na sebi, se posebej, ko se oblacis - ja, nekako moras izvezbati tehniko s prepletanjem brisace in (zal ne svezih) oblek ... Ampak vecjega pohujsanja ni bilo. SPloh pa s turisti it' ok ...
Nadaljevali smo dalje do vasi, ki ima noro pozicijo: na vrhu hriba, bajen razgled, ujeli pa smo ravno soncni zahod, ki je tu okoli seste ure. Sicer pa je vas izjemno zanimiva: na sredi sotji kot neko nihalo, pac kao za spirits, ker so ta plemena tukaj (Akha - mami, poguglaj) spiritualisti, ne budisti. Nasa koca je bila tako kot vse na kolih, iz bambusa, prazna, le modroce, deke in povstre smo imeil not.
Sli smo malo po vasi in, neverjetno, ravno je menda nekdo umrl, zato so bili vsi vneto zaposleni z izdelovanjem krste. In pitjem Akha visika - ce ze ni laolao ali pa LAo beer, je pa tole. Menda je bilo povezano s smrtjo, ampak lokali so ga ko nori, medtem ko so dolbli krsto in se ukvarjali s fantasticnimi detajli na nekoc zgolj hlodu. Fotkanja je bilo bolj malo, ker so zlahka odklonili, ampak vseeno nam je uspelo uloviti nekaj deklet, ki tu nosijo posebna pokrivala, posuta z raznimi kvazikovanci, verizicami, trakci ... BO slika bolj zgovorna, kot jo dam enkrat gor. Vsi pa imajo povsem rdece zobe, ker tudi kot nori zvecijo bettlenut. Hudo, nisem si mislila, da bom stvari, o katerih sem brala v ucbenikih, kdaj videla v zivo. Noro!
Gledala sem tudi, kako so zaklaki prasica (ti so prosto letali, tako kot tudi kure in psi ... jebes pticjo gripo). Gledala, a ne videla. NEkako ni slo.
V nasi kolibi so nastimali postelje in skuhali (itak, zeleni) caj, potem pa so tudi za nas zaklali enega petelina. Also, v pol ure je slo od kokodak do mljask - bolj organic perutnine po moje se nisem jedla. In bila je res dobra, despite the whatever just happened. JEbiga, ocitno se tu to dela. In nihce se ne sekira oz. se jim zdi povsem normalno. Tako da sem imela torej dober vpogled v mesarsko vsakdanjost in misim, da bi bil moj dedek mesar dokaj ponosen name!
Jedli smo torej kurjo juhico (ena skleda spicy, ena ne), vsak je dobil svojo skledo riza, zal ne sticky, ampak navaden, t.i. Akha rice. Seveda vse to znotraj kolibe, sedec na tleh, in ob svecah - pravim, da postaja tole ze samoumevno!
Zobe smo si umili zunaj z naglavnimi svetilkami (hvala, Mankica!), spat pa smo sli ob 8.35, ko je bila za trda tema, zaspali smo ob zvokih generatorja (da je lahko svirala omnipresent lao party muzika) in jenjajocega kikirikanja.

---

Photos

Vinoy's materpiece
Piknik sredi dzungle

Akha people!
Vascani sredi bogu za hrbtom

Pozer
Akha jebac

Dinner
Od tekajoce zivali do jedi na krozniku