Advertisement
Published: February 17th 2007
Edit Blog Post
Tortoise island
Jezerce sredi Hanoja Bioritmu primerno sem se zbudila okoli osme ure. Ker sem bila sita se od vceraj, sem sla samo malo naokoli, da sem si zrihtala nov hotel nedalec stran. Za $7 na noc imam zastonj internet, kar je bil pomemben faktor, pa se lokacija je kul. Za dva dni se ne bom sekirala, da bom prav tu za prenocisce dala najvec do sedaj. Kaj cmo,
Sla sem malo naokoli, do jezera, spotoma pojedla eno noodle juhico s tofujem, pri cemer mi je prav prisel moj fake Lonely Planet, da sem po vietnamsko povedala, da zelim vegetarijansko - te njihovi kosi mesa mi vedno izgledajo malo sumljivi.
Hodila sem torej naokoli in spoznavala Old Quarter Hanoija. Moram reci, da mi je takoj bil ljubsi kot Saigon. Vse je precej starejse in neindustrializirano, v primerjavi s prejsnjo destinacijo. I love it. Resda se pred 11. uro ljudje skorajda niso priklatili na ceste in kaksnih 80% trgovin je zaprtih, ampak prav to je bilo tisto, kar sem po tednu dni v prometni norisnici potrebovala. Baje je Hanoi se hujsi, kar se tice motoristov, ampak tega zjutraj na sreco ni bilo opaziti.
Ob 12h je bil rok za checkout, zato sem sla do hotela in se
Where have all the Buddhists gone
St. Joseph's cathedral in the Old Quarter spakirala. Avstralci so bili vsi v ta drugi sobi, zato sem sla se malo do njih in malo smo pokramljali. Zmenili smo se, da se dobimo zvecer v istem hotelu in da gremo magari na kaksno pivo. Obrnilo se je, da gredo sele jutri naprej, tako da ostanejo se eno noc v istem hotelu. Bilo mi je kar malo bedno, da sem se tako spokala, ampak zagotovili so mi, da ni prav nobenega problema in da sem naredila edino pravilno. Upam, da res. Vsekakor se mi zdi, da jim je tu vse tako poceni, da ni nobene panike. In res je neverjetno poceni. Tudi $15 za sobo v strogem centru je sala. Ampak ce se da prisparati, zakaj pa ne.
Sla sem torej spet malo naokoli, tokrat sem naredila vecji krog. Vsake toliko casa sem naletela na kaksno pagodo, kjer so Vietnamci po svoje castili prvi dan novega leta. Prizigali so kadila, zazigali fake denar (prodajajo zvitke papirnatega denarja, predvsem dolarjev) in ostal okrasni papir, se priklanjali, dajali denar beracem ... Zelo zanimivo, predvsem pa disece - ta kadila so zakon.
Sla sem tudi na otocek sredi jezera in se izkasljala za 3000 dongov (what a ripoff 😉), potem pa
Burn motherf**ker burn
Vsesplosno zaziganje fake dolarjev, kar po vietnamskih novoletnih obicajih prinasa shitload of happiness peske do restavracije KOTO, ki je kaksna dva kilometra izven. Fora te restavracije je, da gre ves denar za stray kids, ki jih tudi v Vietnamu ne manjka. O njej sem prebrala v LP-ju, pa tudi tista Avstralca z Mekong delte sta mi jo omenila, ker gre za pilotski projekt in sta onadva nekaj pomagala zraven. Skratka, sla sem tja, ceprav sem imela obcutek, da bo zaradi praznikov zaprta. Sum se je izkazal za resnicen, a na sreco je bila zraven Pho24 restavracija (veriga noodle soup), tako da sem si tam privoscila se en noodle soup danes. Mogoce celo ne zadnji.
Potem pa spet peske nazaj in usput na kavo, pa celo na neko stojnico s sadjem sem naletela, s cimer je danes kar kriza. Neverjetno, ti Vietnamci 3/4 casa ne pocnejo nic drugega, kot jedo in klicejo za tabo HELLO YOU WANT MOTO, danes pa kot da ne bi bila v Vietnamu. Prav potruditi sem se morala, da sem nasla kaksen street eats.
In sedaj sem na zastonj internetu, ddddddddddddd. Malo se moram se udomaciti v sobo, pa spet poklicati Vietove ta stare, ki se prej niso javili. Potem pa bo ze cas za obisk Avstralcev in kaksen Bia
Omnipresent reminder
... of a past era perhaps? Socialism is long dead in Uncle Ho's country. Hoi.
Advertisement
Tot: 0.422s; Tpl: 0.011s; cc: 13; qc: 79; dbt: 0.1641s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.2mb