Advertisement
Published: January 30th 2007
Edit Blog Post
Slonja farma
Koncno, se ena izpolnjena zelja, videla sem slone ... Ojej - vceraj sva omagali ze nekaj po pol dveti zvecer. Ampak prav neverjetno sva danes zjutraj vstali sele tudi okoli pol devetih! Spanca nama torej ne manjka.
Najprej sva sli na kavo & caj & cel ananas, potem pa sva si spet najeli bike. Kar nekaj tezav sva imeli z iskanjem avtomatika, ampak potem sva ga le nasli in se odpeljali novim dogodivscinam naproti.
Sli sva na jug otoka, najprej mimo nekih kao slapov, ki so bili vse skupaj nic (najbrz delujejo samo v dezevni dobi), pa slonje farme, kjer sva jih lahko celo pofotkali zastonj, potem pa do glavnega mesta Thong Sala. Tu sva kupili karte za jutri, in sicer od tu preko Ko Samui otoka do Surathanija oz. Phun Phina (celina), kjer greva na nocni vlak do BKK. Potem bova tam vzeli bus do kamboske meje, od tam pa taxi do Siem Riepa, kjer je znani nasad svetisc po imenu Angkor Wat. To je to, ce bo slo vse po nacrtih.
Odfurali sva se potem do zloglasne full moon plaze Haad Rin Nok oz. Rin Nai (ena je sunset - THE plaza, druga pa sunset, vsaka na svoji strani rta). Cesta do tja je bila ohoholala zavijugana in
Gor pa dol
20% klanec? Sala mala. hribckasta, tako da je bilo res nekaj posebnega. Prehiteli sva celo nekaj domacinov - Masa, ki sem ji rade volje prepustila volan, ze obvlada tole najino premicno stvarco.
Haad Rin pa ponovna totalna zahodnjaska oaza. Kot nama je delaj ze vceraj tisti kelnar oz. lastnik Jamie, je bila scena podobna Costi Bravi. Sama mladez, napokana na plazi, manjkale so le se marele in stolcki. Na drugi strani pa ulicice, nabasane s kafici, restavracijami, v katerih so vrteli najnovejse hollywoodske filme, tattoo ordinacije, banke, lekarne, frizerski saloni, masazni saloni ... skratka, vse, kar nekdo, ki pride sem zaradi zura, potrebuje. Kdo isce kaj drugega, tu pac nima kaj iskati.
Sli sva potem s sunrise se na sunset beach (Polona, I love it), kjer sva se se malo skopali in se rezali folku, ki je zraven posedal ob bazenu in se v njem celo kopal. Potem pa nazaj na bike in do Thong Sala mesta. Tu sva nekaj pojedli - spet neke bozanske nudlne, potem pa sva takoj za ovinkom spet zalutali na nek market! Jeeeeeee! Ker je otok baje celo ribiski, so imeli polne stojnice rib in poseben sistem za preganjanje muh: na ventilatorje nad ribami so namestili neke trakce, ki
Hat Yao
Jah, se ena izmed bajnih plaz na Pha Nganu so potek krozno oplazili ribe vsakic, ko so pac prisli mimo. Tam sva si koncno privoscili tudi neko zeleno zele zadevo, ki nama je bila prodana kot nekaj iz kokosa. In res je imela sladka zelena zadeva prav slasten okus po kokosu. Nimam pojma, kako so iz kokosa naredili kaj takega.
In sedaj sva spet pri najinemu frendu, ki nama je prodal karte za jutrisnji trajekt + bus. Internet je tu se najcenejsi. Sedaj greva se na drugo nobel plazo po imenu Haad Yao, mogoce celo ujameva soncni zahod, ki se nama je do sedaj vztrajno izmikal.
Francl: skrbi so odvec, sva dobro pouceni o vseh ukanah, ki jih Tajci zganjajo nad turisti. Pod prijazni mislim tisti, ki nama dejansko kaj dajo, npr. sadje, in ne zahtevajo nobenega placila. Drugace pa se ne pustiva speljati na led in nisva cisto nic prevec zaupljivi. Sva se ze pogovarjali, kako skoda je, da so nekateri tako pokvarjeni oz. hinavski, ker zahodnjaki tako ali tako tukaj pustimo ogromno denarja. Ampak ocitno jim vsak bat prav pride (kar je zalostno) in so pripravljeni zaradi tega tudi povsem okoli obrniti vse turiste. Najbrz jim gremo po eni strani tudi na zivce, sploh tu, ko nas je na milijone.
Tako, sedaj pa probam naloziti se nekaj slik, danes sem jih namrec spravila na CD. Predvidevam, da bo naslednje javljanje ze in Kambodze.
Advertisement
Tot: 0.385s; Tpl: 0.015s; cc: 17; qc: 79; dbt: 0.1519s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 2;
; mem: 1.2mb