Islam starts here

---

Po enem tednu koncno placujem za nocitev. cestitka! Cena single sobe je baje 20, ampak je receptor ze pristal na kolicinski popust. Kakopak. Sem v kota Bharu v Kelantanu, v najbolj konservativni drzavi v Maleziji, in zaenkrat me ni se noben posilil, prerezal vratu ali slacil s pogledom, tako da things are looking good!
Zbudila sem se ze ob sestih, ker je bil vlak ze ob sedmih. Pozabila sem, da za muslice rana ura ni problem, ker itak molijo. Zunaj pa je bila se totalna tema, ko se nas je kaksnih pet od moje familije for the night zapeljalo do postaje. Na vlak je tam cakalo ze ful folka, celo dva belca sta bila med njimi. Najprej je prispel ekspresni vlak, ki sem ga izpustila, potem pa lokalni - za sest ur voznje sem odstela 7,20r oz. evro in pol. Nice!
Tema se je koncno izgubila, megla pa se ne. Nisem hotela prevec kinkati, ceprav sem veckrat podlegla, ker je bil cilj te voznje pot: opazovati ovijalkasto zelenje in bizarno velike cvetoce hibiskuse, blatne vodne vijuge, osamljene credice goveda, uzivanje potnikov nasi lemaka z rokami, norcije solarjev, mesanje cigaretnega dima in cistilcev sedezev in tal, drvenje skozi tunele, ustavljanje v minivasicah, sprotno kupovanje zivil (to pa je trajnostno!) ... Ce bi bili v kambodzi, bi skozi okno naletaval pozigalniski plevel.
Prispela sem ob 12.45 in zainudin me je ze cakal na postaji. Zur! Zategnil me je do mesta (vlak pride v Wakaf Bharu in ne Kota Bharu), potem pa sva poiskala guesthouse. Kar mrgoli jihm v bistvu! Tale,kjer sem, se mi je zdel se najbolj kul.
Sla sva na en kofe in se malo menila o vsem zivem, o dogajanju v KB, o islamu, o sloveniji ... Potem je sel, ker je moram spet na postajo po mamo svojega prijatelja (ki mu7 je tudi posodil minivan), jaz pa sem ska raziskovati mestece. Danes je vse skupaj bolj zaspano, ker je petek, kar je za muslice kot za nas nedelja, tako da so prodajalne vecinoma zaprte. Razen restavracij, seveda (kedai makan). Sla sem do (zaprtega) stadiona, na neke springrollse nearby (Tajska je za vogalom, juhu!), pa v turisticni center za info o busih - po mojem bom sla v nedeljo na Perhentian island, ki je baje the shit v maleziji. bomo videli. Tip v biroju mi je na koncu rekel hvala in skoraj me je kap. "I had 4 Slovenian students at my cooking class last week," se je pohvalil. Tale njegov tecaj je vsak dan ob 5.30pm, stane pa 115r, tako da mogoce bom pa sla ...
Ampak prej bom kar nadaljevala z degustacijo ulicne ponudbe. Sla sem zato na (bojda famozni) night market tu v KBm kjer sem poskusila prvo izmed must-eat zadev, in sicer nasi krabu (kosong - brez dodatkov) oz. pofarban riz za 2r. Riz kot riz, dober in sarf. Je pa plav.
Vmes sem pobasala se par springrollsov in kokosovo vodo, v katero zmeraj hocejo stlaciti cukr. Tako je sicer povsod v Aziji, ampak v Kelantanu pa baje se posebej. Tudi Zainudin je potrdil to famo.
Sla sem se malo naokoli mimo te in one dzamije pa nekih muzejev pa Padang merdeka (kao washingtonski mall z obeliskom in trato v spomin nekemu ubitemu vojaku blablabla) do reke Kelantan, kjer sem dobila flashback kica ob mekongu letos v Laosu: soncni zahod, barcki na (vzdignjenem) nabrezju, paradiranje Malezijcev z vodnimi skuterji (ok, tega v Laosu ni)... Idila!
Ob pol osmih sem se dobila z Zainudinom, pobral me je pred guesthouseom s svojim mopedom in mahnila sva jo naokoli po mestu. Najprej mimo kitajskega night marketa, ki sva ga samo prevozila (hrana ni halal!), potem pa mimo stevilnih znamenitosti, kot so hotel s petimi zvezdicami, odlicna indijska restavracija in policijska stavba. Potem pa na night market pri njegovi bajti - baje je to najvecji night market v Maleziji, ampak meni se itak vsak zdi huronsko ogromen. Parkirala sva pred nekim kaficem, kjer on stalno baje visi (kar je priblizno pol kaficev tukaj - vsak ga pozna) in odpeskala cez cesto na ta market. Res je kar velik, ampaknic spektakularnega ni na njem, razen tega, da je na tem placu dogajanje 24/7: zjutraj normalni market, zvecer pac vecerni, od enih ponoci do zjutraj pa wet market in prodaja zelenjave^sadja na debelo. In baje ultra poceni.
Spremila sem eno celo lubenico za 2,4r (nom velika je kot odbojkarska zoga, tako da za zajtrk bo, la!), potem pa me je Din peljal nazaj do GH - mimo svoje bajte "sredi dzungle" - kjer sem se dobila z Liatom - se en CS-er, seveda! S tem da je on Kitajec in ima 21 let, vozi pa neko fensi toyoto (od fotra, ali ipak). Sli smo spet do reke, Din z mopedom, kjer je KB "night life": ker tu nikjer ne prodajajo alkohola (razen v underground sceni pri Kitajcih), to pomeni srkanje teh tarika in kofeta IN kajenje sise!! V dehteci odeji sisinega dima smo se tako zasedeli do pol 12h in o Liatu semzvedela marsikaj norega: v srednjo solo je hodil v KL in to v vojasko, potem se je vpisal za marine engineer, po prvem letu studija je bil V OKVIRU STUDIJA 10 mesecev na tankerju ("Oh, you need to go to Maldives!"), potem se eno leto v KL, zdaj oktobra gre pa spet za 6 mesecev na pot, 4 mesece doma, 6 mesecev na pot, 4 mesece ... Ludilo! Poleg tega me je razsvetlil s podatkov, zakaj se je pred mesecem dni premislil in sel namesto v Jakarto raje na Kitajsko: ker so Indonezijci Malezijcem napovedali vojno, ko so v oglasu na national Geographic chanelu pod Visit Malaysia umestili indonezijsko kulturo. Najbrz se jim ni zdelo to tako smesno kot meni, zato je datum napada baje jutri (komaj cakam!), v Jakarti pa baje vsak dan protestirajo pred malezijskim veleposlanistvom. V tejle Aziji res ni nikoli dolgcas!

---

Photos

Where to?
Destinasi: Kota Bharu

Gua Musang
Train station scenery

Is it a ghost?
Nope, just three female passengers.

Its sportstime
Got, Kota Bharu girl field hockey team!

Sweets
They do love their sugar In Kelantan, yes

Sunset
Mekhong? Nah, Kelantan river. Same same but different.

Watermelon
If not the real thing, available as a cake.

Comments

[Polona]

hahahaha!!
PRIKAZEN!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!