Goa - daljna in sanjska

---

No takole. Novo leto sva prezivela. Bolj ali manj. Praznovali smo na plazi, folka se je kar nabralo in bil je koma party. Ogromno ljudi, tujcev in domacinov, vse ceste so bile zabasane. Dva dni sva bila pri Yogiju -35 let staremu Indo-Americanu, ki BTW v zivljenju sploh se ni bil v morju. Rodil se je v Bombaju, zdaj pa zivi v L.A.-ju in se se ni sel kopat v morje. In to ni edini primer. Indijci namrec zelo slabo plavajo in si ne upajo v valove. Po novoletni noriji pa sva se preselila v eno majhno ribisko vasico, kjer se je cas ustavil. Vse poteka na izzy, nobenemu se ne mudu, turisti oz hipiji tukaj ostajajo po mesece. Plaza skoraj prazna, naokoli so palme, pesek... Nekaj takega kot Zipolite v Mexicu. Najin dnevni ritual poteka skoraj vedno enako. Vstaneva in greva na kosilo v vasico. Hrana je fantasticna. Potem na plazo, kjer naju ves dan zabavajo prodajalke oblek, nakita itd..., ki se ustavijo pri naju in potem se zajebavamo, midva pa ne moreva rect ne nakupom. Zdaj sva spoznala ze Tifaniy, Nikito, Sandro in Debie. Imena so sicer taka, kot bi predstavil stiri kurbe, ampak so res O.K. in nobena se ni bila nikoli v morju. Vroce je ves dan. Ko je sonce ze nizko na horizontu, pa se odpraviva na H. trdnjavo, kot sva jo krstila po najinem prvem prihodu. Trdnjava stoji na rtu na manjsem hribcku in pogled iz nje je CARSKI! Vidis dolgo pesceno obalo, vasice, reko ki se izliva v morje, palme, staro pristanisce, soncni zahod... Zvecer so pa baje zurke naokoli, ampak midva se nisva uspela it. Clovek vcasih razume tiste, ki so se odpravili sem na pocitnice, ampak se niso vec vrnili domov. Tole sem se pozabil omenit. Prigoda na vlaku iz Varanasija v Mumbai ali Kako nategniti dva Slovenca. Ravno sva vstopila na vlak in si pripravljala postelje, pa pride en stric in vprasa, ce bova kaj za kosilo narocila. Pa receva ok in vprasa, ce bova tudi kaj za vecerjo, pa receva ne. Potem pa se kar sprasuje a bi pivo, pijaco, kaksen prigrizek, pa se nisva odlocila. Jaz placam kosilo, on rece da pride kosilo ob dveh, ampak mislim, da vam je jasno, da tega kosila midva nisva videla. Za namecek pa cez kake tri ure pride ta pravi kelner in vprasa, ce bom kosilo, jaz pa njemu, da sem ze prej narocil. On pa meni ne nisi, jaz ja pa sem, potem je pa menda skapiral, da so me netegnili, pa je kar sel naprej.
To je zaenkrat vse. Mislim, da se v Goi ne bo zgodilo nic taksnega, da bo se vredno porocanja. Cez stiri dni ostanem sam, bratec gre namrec domov. Jaz pa novim dogodivscinam naproti.

---