Stand up for journalism

---

Zjutraj se nam je prikazala - ne, ne Marija, no, skorajda - voda! Baje je prisla ze prejsnji vecer, ampak ker smo prehitro podlegli, tega cudeza nismo docakali. Po ah in oh tusu je sledil na izi zajtrk, potem pa so pocasi zaceli kapljati udelezenci. Hudo! Ob 10.15 se nas je tako nagnetlo v coffee room kar zajetno stevilo poslusalcev in predavateljic (!): Mankica, Marjut, Kesse (ki sem jo vceraj po nerodnem preimenovala Cathy) in jaz. Nekaj uvodnih besed je povedal Miha, potem pa predal besedo nam. Ali bolje receno meni. Stala! Najprej sem jih skusala zabavati in animirati z definicijami oz. "definicijami" novinarstva in novinarjev, govorili smo tudi o stilu porocanja, o konkretnih primerih, o kupovanju informacij, o vojnem porocanju (ker je bila Kesse ravno v Keniji), o vsem zivem ... res o vsem vsem vsem! Se dobro, da so ostale tri punce dovolj sodelovale, nekateri udelezenci pa hvala bogu tudi (nekateri so modro molcali). Bilo je res zanimivo videti, kako se kulturno razlikujemo, kaksna pricakovanja in predstave imamo, cesa ne vemo, kaj se nam zdi vredno porocanja, cesa se bojimo, kje se prekrivamo ...
Zanimivost: v "razredu" sta bili samo dve udelezenki, vse ostalo so bili fantje. Kar precejsnja razlika za slovenske razmere. Mislim, da bi bili nasi mediji prav veseli kaksnih Ugandcanov, oni pa nas. Kar velikokrat tukaj sem slisala, kako bi vsi "wanna go to Europe to make a good life". Emanuel in Moses sta ze dva od njih. Hm. Kar malo zalostno.
Potem smo imeli nekaj cez eno kosilo, in ko smo cez eno uro nadaljevali, je bilo kar pestro. Miha je prinesel posnetek vcerajsnjih radijskih porocil radia Voice of Kigezi (tukaj je radio the shit in ne TV ali internet) in prisluhnili smo temu ... skropucalu, ne morem reci drugega. Ne gre za naglas oz. nacin branja novic, gre za njihovo vsebino, kaj sploh povedo oz. cesa ne, pa se ena reklama je bila vmes. Skratka, izjemno zanimivo! In fora je v tem, da so taka oz. TA porocila edina, ki jih tod okoli poznajo. Jebiga, takle majo. Mi smo pac navajeni necesa drugega. Kar ne pomeni, da jih dajem v nic - druzba, zgodovina in kultura so pac drugi. Po ovrednotenju slisanega smo jim razdelili nalogo, namrec, napisati porocilo nase delavnice do kosila. Ups! Nekaterim je kar padlo srce v hlace. Ampak smo jih hoces noces pustili v nemilosti za pol ure, nasim (Vojkotu in Biserki) pa sva pomagali pri prevodih iz slovenscine. Potem smo jim se razdelili evaluation form - in prvega dne je bilo konec! Uau! Ob 4.15 popoldne.
Potem smo bili prepusceni vsak sebi do vecera. Mankica, Biserka, Marjut, Barbara in jaz smo sli do tiste mojstrice, ki ima frizur biznis, saj so si punce zelele narediti kitke. Na poti do tja so nam sledili tamali in razcapanci in ostal klatez in zebrali za nami mzungu mzungu mzungu ... Ne vem, mogoce je samo tak dan, ampak slo mi je prokleto na zivce. Vsaka treja beseda je bila mzungu, vmes pa kdo ve - nekaj v rucigi. Vcasih so zamomljali mzungu kiss me ali pa mzungu aj lav ju, ampak vse skupaj je bilo kar nekako groteskno. Clovek se ne pocuti ravno dobrodoslega takole.
Prisli smo torej do tiste zenske in najprej je bila na vrsti Mankica. Med tem ko ji je delala eno kito z umetnimi lasmi, smo se zabavali z njenima dvema frocoma. Hcerka po imenu Tracy je bila ena izmed bolj fotogenicnih in dovzetnih punck, kar sem jih kdaj srecala. Ne-ver-je-tno. Prav pozirala je pred objektivom in bila je res za popizdit prisrcna. Biserka pa je bila okupirana s tamalim, ki je bil se v plenicah in torej ne-hodec.
Potem smo sli do marketa in spotoma doziveli, kako domacini gledajo fuzbal tekmo. Moses nam je ze prej povedal, pa tudi sami smo postekali, da je fuzbal tu huda atrakcija. In res so se vsi tipi (zenske nekako tu na cesti srecamo redko?) pritepli iz kdo ve kod in stegovali vratove, da so videli cez ograjo igrisca. No, za nekaj trenutkov smo imeli to cast, da smo bili celo bolj zanimivi od fuzbala, ampak smo se hitro pobrali naprej. Ali pa sem samo jaz mogoce vsa razdrazena od mzungumaltretiranja zavila naprej.
Market rulz. Pokupili smo dve lubenici in dva ananasa (ti stanejo 400 silingov - naj povem ponovno, da je en evro 2500 silingov ... torej cel ananas za ... bizarno malo ... ) in na poti nazaj do Edirise zavili se v Royal supermarket (ime je zavajujoce) po nekaj nujnosti - voda in, za druge, cokolada.
V hostlu pa spet juhuhu brez vode in kmalu tudi brez elektrike. Dokler smo se videli, smo si razrezali ananase in lubenice in jaz papajo in banane se od vceraj. Potem, ker se mi je zahotelo in ker LAHKO, sem sla se po en tahiter capati za vogal. Kmalu je sledil miting z Mihatom - in ponovno hrana! JEbemti, kako naj vem, da nas caka rolex za vecerjo? Jebiga, when in Uganda ... Pogovarjali smo se o danasnjem dnevu in prebirali evalvacije in porocila. Oziroma "porocila". Napisali so prave proste spise o vsem tem, o cemer smo se pogovarjali, in res je bilo kar malo neprijetno ali vsaj nerodno, ko sem prebirala svoje ime med zapisanimi vrsticami. Iva Gruden je rekla to in to. Slovenska novinarka Iva Gruden nam je predstavila to in to. Hudo cudno.
In sedaj je mitinga konec in delava z Mankico zadnje priprave za jutri in se vedno ni vode in ... sla bom kar kmalu spat. Ker se mi ne da nic vec.

---

Photos

Speicals
Notice my name on the Specials menu sign?!?!

Tracy
Just about the most adorable black girl I've ever seen.

She means business
Mankica gets her hair done alright!