Pusti, naj te nosi voda ... voda? Kaj je ze to?

---

Bad news - Mankica je zbolela. Zjutraj ji je bilo slabo, kar se je manifestiralo v hrani, ki gre v nasprotno smer. Fasala je tudi nekaj vrocine, ampak je bilo po oralni seansi mnogo bolje. Tako da je odlezala cel dan in bila do poznega popoldneva ze cisto ok. A s tem tezav se ni bilo konec. Nekaj je crvicilo tudi Aljoso in Pamelo (Mihatovo zeno), tako da je moralo biti nekaj v zraku ali pac v hrani, ki smo jo vsi jedli. Hm. Z mano je bilo zacuda vse v redu ... ali pa morda moj cas se pride?
In ker sem top shop fan, bom sedaj dodala: ampak to se ni vse! Za namecek, ki ga ob teh boleznih RES potrebujemo, cel dan ni delala voda. Elektrika po nekem cudnem presenecenju je, kar je bilo povsem nelogicno, saj ponavadi voda ne dela, ko ni vode. Tokrat se je voda pac odlocila strajkati. Sweet. Kako je zgledal WC - potrebe kljub odsotnosti vode niso pojenjale - najbrz ni treba uporabiti veliko domisljije. Ali pac.
Enivej, dopoldne jeminilo v kontroliranju Mankice, prisostvovanju na mitingu in evalvaciji in diskusijah in podobnih zadevah, vrh pa je bilo "poslovilno" kosilo. Danes se namrec uradno koncuje LFA, zato smo imeli zadnje taksno kosilo. Osebje se je res izprsilo! Dobili smo angleske trikotne sendvice (z avokadom, sirom in paradajzom ali ribami in cebulo), pa potem quesadille - mesne in (na mojo zeljo, ha!) samo sirove (ki so posle hitreje od mesnih - kiss the cook, or better yet, kiss the idea-woman!), pa potem solato iz zelja, korenja, AVOKADA in paradajza, pa se narezane palicice ananasa in papaje. Za pit pa bananin shake. Mmmmmmmmmmm.
Popoldne je bilo ... lezerno in nemoderno (remember, still no water!). Z Rachel sva sli popoldne malo naokoli, in sicer za rekreacijo cez bliznji hri - mimo netopirjev - pa potem na trznico do "nase" zenske, ki je nekoc delala za Ediriso in baje ne daje mzungu cen. Nabasala (Polona - samo zate) sem eno celo lubenico, sop mini bananic in po izjemno kratkem prepricevanju (hell, I'm a sucker for this) se papajo. Fenomenalno - pri kosilu namrec skorajda nihce drug razen mene ni jedel tega super sadeza. Meni je prav.
Zasedeli sva se spet v Edirisi in spili en brezmlecni kofe. Rachel je blazno kul, res. Skoda, ker je i-to-i in ne ostane vec tu, saj gre kmalu spet na jezero in bo ucila ta male v soli in plavati, zaradi cesar je sploh prisla sem (in to tudi mastno placala). Prisla je se Marjut in od nekod se je vzela se ena Americanka Cathy, ki ima prav za prav zelo zanimivo zgodbo. Diplomirala je iz novinarstva v Boulderju v Coloradu ("NO WAY, YOU KNOW BOULDER!??! THAT'S SOOOOOOO FUNNY!!" je odvrnila na moj nonsalanten komentar, da ITAk da vem, kje je to, ker sem tam pac bila - somebody please stop me when it comes to boasting about America), potem pa se je odlocila, kar tako, zaradi lepsega, da gre za novinarko v Afriko. In je bila zadnja dva meseca v Keniji, sedaj pa je postalo malo prevec vroce, zato je sla malo v Tanzanijo, kjer so zgubili njeno prtljago (ali nekaj takega) in sedaj se je znasla tu. Videla je letak o nasem novinarskem tecaju in je vsa zagreta, da bi kaj sodelovala. Hja, mi pa tudi!!! Tako smo jo kar takoj posvojili.
Z Marjut in Rachel smo sle na vecerjo in si za vogalom (na mojo pobudo) privoscile chapati. Ali pac dva, nekateri. Torej, poleg ne-barve si ne bom drznila, da bi me kdo jebal zaradi kilaze. When in Uganda, do as Ugandans do!
Pred nami je vecer in novi pogovori, jutri pa prvi dan tegale tecaja. Sounds like fun, me zanima, kako bo. Ce se nisem omenila, jaz "predavam" prvi dan osnove novinarstva (ha ha ... ), ostale stiri dni po sistemu 2 + 2 pa imava z Mankico tecaj fotografije (HAAAAAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAAAAAAAAAAAAAAAAA! my life is hilarious). Torej, ceprav me ni bilo doma za pust, ga v bistvu sploh nisem zamudila: naslednjih pet dni se bom pospeseno pretvarjala, da sem mojstrica fotonovinarske obrti! Pa se kostuma ne potrebujem za to. Oh, in seveda, ta vecer bom po moje postala se blazno religiozna in molila, da se iz pip koncno usuje voda.

---