Vstala sva ze ob 6h, ker sva 1) hotela videti soncni vzhod nad Mekongom in 2) odriniti cim prej do Laosa. No, oboje nama je spodletelo: soncni vzhod so kvarili oblaki, zgodnji odhod pa transportna taktika. Ob 20 do 7h sva cakala ob reki, da se sonce koncno prikaze, pa se je komaj kaj. Jebiga, sva rekla, in odsla do "bus postaje" za Chiang Khong. A ni bilo nikogar, mesto je se spalo. Samo menihi so hodili naokoli, bosi, ljudje pa si hiteli k njim, jih ustavljali, jim dajali hrano, oni pa so jih (najbrz) blagoslovili s cebljanjem molitev. Lep zacetek dneva, ni kaj. Sla sva tudi malo gor in dol po mestu, ker naju je vsak posiljal drugam, vecinoma pa kar tja, kjer sva bila ze na zacteku, kar je bilo nasproti enega cudovitega wata.
... read more