Kdor caka, docaka ... Laos

---

Vstala sva ze ob 6h, ker sva 1) hotela videti soncni vzhod nad Mekongom in 2) odriniti cim prej do Laosa. No, oboje nama je spodletelo: soncni vzhod so kvarili oblaki, zgodnji odhod pa transportna taktika.
Ob 20 do 7h sva cakala ob reki, da se sonce koncno prikaze, pa se je komaj kaj. Jebiga, sva rekla, in odsla do "bus postaje" za Chiang Khong. A ni bilo nikogar, mesto je se spalo. Samo menihi so hodili naokoli, bosi, ljudje pa si hiteli k njim, jih ustavljali, jim dajali hrano, oni pa so jih (najbrz) blagoslovili s cebljanjem molitev. Lep zacetek dneva, ni kaj.
Sla sva tudi malo gor in dol po mestu, ker naju je vsak posiljal drugam, vecinoma pa kar tja, kjer sva bila ze na zacteku, kar je bilo nasproti enega cudovitega wata. Cekirala sem lokalno sceno, kako domacini hodijo "k masi" in darujejo hrano za bogove, in bilo je kar zanimivo, ce ne ze vsaj zelo disece (budisticna kadila rulz).
Scasoma sva ugotovila, da do meje ne pelje bus, ampak sawngthaew. Eden naju je skusal nahecati, da naju tja pelje za 800 batov (plus enega meniha), nato za 800 batov, nato ze za 400 batov - no, nato pa sva nekje v nekem kotu neke kvazipostaje odkrila uradni cenik in od tu do tam je bilo sto batov. Zato sva pocakala na se enega voznika, ki nama je takoj dal to ceno.
In cakala.
Menda smo cakali 15 ljudi ... Ker se jih ni dovolj nakapljalo sele do pol enajstih, sem vmes lepo malo frustkala, pilila nohte (kdo bi si mislil!), pila kofe za 15 batov v idilicnem okolju - skarpa ob Mekongu, takrat ze s soncem -, jedla mandarine za 20 batov na kil, sla na izjemen wc v bliznjo stacuno (ki bi ji pri nas rekli nametano skladisce), brala knjigo ... skratka, pestro. Kitajci pa so ze pridno nalagali in razlagali blago z ladje. In spet buljili.
Kot receno, ob pol enajstih je bila ekipa popolna, sicer samo 9 ljudi, ampak sli smo pa le! V pretezno oblacnem in dokaj hladnem vremenu (dolge gate, gojzi, flis in se jakna!) smo se peljali mimo odrascajocih rizevih polj, bananinih in kokosovih palm ter drugih rastlin, katerih plodove gotovo poziram, imen pa niti slucajno ne vem, barakastih vasi, templjev ... Potniki so vstopali in izstopali in po dobri uri voznje smo se morali presesti v drug sangthaew. Ker pa smo imeli se kaksno urico do ponovnega odhoda, sva se pozanimala, kje strezejo noodle soup, ker je bila ura ze cas.
Tokratna juhica je bila kokosja in ce se nisem povedala prej, bom zdaj: torej The art of eating a noodle soup by Iva. V desni roki drzis kitajske palcke, s katerimi ribaris nudlne, v levi pa kitajsko kovinsko zlicko, s katero zajemas brozgo. Not si ze standardno nasujem cili in zalijem s fish sauce, na voljo pa so se vedno prisotni cukr in drugi derivati cilija; vcasih imajo se zdrobljene indijske oreske. Serveti so wc papir, ki ga vleces iz posebnih plasticnih posodic, vedno pa ti zraven ponudijo vodo - od katere pa raje abstiniram, pa ceprav pise, da je kao pitna. You never know. Cena juhice? Danes 20 batov.
Ob pol dveh smo koncno prispeli v Chiang Khong! Sledila je mejna procedura: na Tajskem so naju odstempljali, nato ocurili 30b + 10b (za prtljago - whatever) za enominutni prevoz z ladjico cez Mekong in evo naju v LAosu! Juhu! Spet procedura: viza za 30 dolarjev + en dolar oz. 10.000 kipov za overtime (ki je vsak vikend in vsak dan po 5. uri popoldne), nato pa poiskala guesthouse. Nisva dolgo iskala, ker jih mrgoli, in vzela sobo v Huay Xai (kot se mestece imenuje) guesthouseu za 200 batov - v Laosu se da placevati tudi z bati.
Sla sva malo naokoli, jedla neke zanimive cvrte zadeve v obliki rozic za 500 kipov eden, zamenjala denar (en dolar = cca 8500 kipov, en bat = 250 kipov), srecala pa sva tudi ene Zahodnjake, ki sva jih ze na meji: Angleza Will in Tama ter Kanadcana (itaaaak) Andyja. In smo se zasedeli za celo popoldne in se vecer in se vedno visimo na pivu - mimogrede, Beer Lao stane velika flasa 12 tisoc kipov - s tem da sva sla midva vmes se nekaj pojest v eno bliznjo lokalno restavracijo pa po malo oblek v guesthouse, ker je kar mrzlo, menda okoli 20 stopinj oz. kaksno manj. Res smo na hladnem! Aja, no, za razocaranje: jaz sem pila jasminov caj za 2000 kipov, ne piva ...
Se to: tajska hrana vorbei, tukaj ni nobenih nocnih stantov, sploh ni neke hude kulinaricne ponudbe. Jebiga. Ampak ne hvali dneva pred nocjo, sele prisla sva, bova videla, kako bo naprej.
Jutri greva najbrz dokaj v dzunglo, na treking, tako da ne vem, kdaj bom spet online. Ampak imava se super!!!

---

Photos

Trio orange
Chiang Saen morning glory

Via Huay Xai
Laos, here we come

Laos!
And my first lao green tea!

Beer Lao
Francl, tale je pa zate

Comments

[mankica]

Re:
iva, še dobr, da si internet našla, ker jst ga takrat nisem!! in potem sem pisala v enem hotelu, ki je imel kao neki wanna-be internet z ra unalniki, kjer so po tipkovnicah lezli mrtin ki, okoli glave pa so mi bren ali komarji. :) ni baš nekaj tole mestece, ker ponavadi so popotniki tam samo dan ali dva, ampak kljub vsemu je prav simpait no. jutri bodo že ob ene šestih na ulici ženske darovale menihom. midve sva stanovali v enem guset houseu, kjer so menihi hodili direktno pod najinim oknom!! in pol sem itak fotkala kar iz okna tale obred :) v vasi pa je bil en petelin (verjetno edini) ki se je že navsezgodaj drl kot nor ...in zbudil celo mesto! :)

[barbara]

hej.. teb pa dogaja:) lepo brat tele zadevce...sam blagor teb k jih doživljaš? a greš v vitenam tud? pa pol kitajska itd??