Atlanta za začetnike

---

Pristanek v Atlanto je bil prijeten, vroč in sploh ne kompliciran. Niti viza, niti moji papirji za delo tukaj, nič ni zmotilo vseh teh varnostnikov, samo lepo so me pozdravljali in nasvidenje. Verjetno bo to mega ameriška izkušnja, ker delam z Američani, živim z Američani, jem po ameriško, ampak napitnine pa nečem dat po Ameriško...matr to je ful keša ha.

O zgodovini Atlante ne vem veliko. Lahko pa povem, da je super zelena, parkov več kot hiš in več kot zelenja je samo še avtov. Gradijo še Belt Line park okoli mesta, za kolesarjenje, tek, sprehode, res super zadeva.

Ha, tukaj brez avta, je skoraj kot bi bil bos in kar je najbolj čudno, skoraj ni pešcev. Metro ima samo 3 linije za 6 milijonsko mesto, vse ostalo, v avto in gasa. Avtobusi so, vsaj avtobusnih postaj je veliko, vendar ga nikoli ne vidiš, niti ljudi na postaji, ker imajo...avto!! Še takrat, ko si drznem iti peš, mi šef reče: 'te bom peljal to je daleč, boš hodila 15 min!' Razdalje so kar velike, pa itak je vseeno, vse je narejeno za avte. Na bankomat greš z avtom, na banko greš z avtom (ne rabiš stopit iz avta, da urediš stvari), štunfe kupiš iz avta, in nohte ti nalakirajo iz avta. Krasn! Obstaja samo ena težava če si voznik, v Atlanti je vsaj 55 ulic imenom Peachtree (breskev-drevo), ena je west, ena je ulica, avenida, trg, križišče,....in če si svež v mestu..Good luck!

Glede na to, da imamo v glavi da so Američani debeli, surprise, tukaj temu ni tako. Resnično ni veliko super ogromnih, veliko jih teka, kolesari,..Vendar mi pravijo Atlančani, da je temu tako samo tu, v mestu. Kajti glavna in tipična hrana je pohan piščanec.

Atlanta, mesto črnske populacije, zgubila sem se že v latino četrti in dobro, da znam špansko, ker angleško tam ne gre, Azijci imajo svoj del na severu in tako naprej. V bistvu je kar prijetna mešanica in se zdi kar mirno mesto, no vsaj center. Tukaj se je začela Coca Cola, od tukaj dobite vse novice iz CNN-ja, tukaj se je rodil Martin Luther King, Olimpijske igre 1996 in ja tukaj, je dovoljeno imeti pištolo. Menda jo imajo vsi (no ti moji plesalce ne!), ampak zaenkrat še nisem videla nobenega mahati s temi stvarmi. Atlanta je bilo eno najbolj nevarnih mest 15 let nazaj, ampak se je situacija spremenila na bolje.

Se opazi, da smo na jugu, vse je bolj lagano in sproščeno. Ljudje na splošno so super prijazni, ko ugotovijo, da nimam avta se ponudijo za prevoz, da grem v trgovino oz. kamorkoli. Predstavljajte si, da si na blagajni v Mercatorju in ti prodajalec reče: Živjo, kako si? Kako kaj tvoj dan? Verjetno bi mu rekel brigaj se zase! No tukaj te vsi to vprašaje in vljudno je, da odgovoriš in isto vprašaš še njega, ampak opa, ni treba it v detajle!

Približno 4000 cerkev imajo tukaj, menda župnik postaneš čez noč, narediš ene par izpitov in aleluja. Rekli so mi, da je super biznis, tako, da premislite če ste dolgo nezaposleni.

Kar se kulture tiče je super. Dogaja se, koncerti, festivali, gledališča, to je na polno. Atlanta je meka za hip hop in rap muziko, ameriški nogomet in baseball, košarka jim ni preveč zanimiva in niso vedeli, za tekmo SLO-USA, ker če se ne dogaja v Ameriki, ne šteje.

Služba odlična, ekipa še bolj. Full Radius Dance so plesna ekipa že dolgo časa. Treniramo, delamo, učimo,...skratka, to bo zelo dobro izkoriščena štipendija Fulbright.

Vse kaže na nekaj zanimivih mesecev na tej strani oceana.

---