Advertisement
Published: September 22nd 2008
It's art
Pred nasim hotelom je vzklila mini art trznicaTeko je bilo zapustiti čudoviti svet puhastih odej. Ali jebiga, sem se potolaila z zajtrkom. Spila sem kar ene tri šalce čaja in dve skledi müslija s sadjem. Itak.
Sreda je bil dan za spoznavanje mesta po peške. NAdaljevali smo tam, kjer smo ostali včeraj - spet z Magdo. Sprehodili smo se (pod marelami) do Wawel hriba, kjer stojijo dvorec, muzeji, katedrala, vrt in podobna dediščina modre krvi. Na uličicah so bile drobnarije, vse v povezavi s Kopernikom. A model ima resnega konkurenta: papea, vendar! Pridiga tudi z velikanskih zidarskih platen z velikim nadnapisom CUDA (=čzde). "Hja, mislim, da je Pape Kopernika prehitel v popularnosti," mi odgovori Magda. Poljaki so pač versko zelo dejavni, tradicija je še vedno izjemno iva.
Poljščina je zanimiva in pogosto se mi dogaja, da uganem pomen izrečene ali, još bolje, zapisane besede. Tudi v pogovoru z Magdo se včasih, ko se v angleščini zatakne, posluimo kar avtohtonih izrazov našega in njenega jezika in sinhrono pokapiramo bistvo. Angleščina je tako včasih res vsiljen medij.
Kaj reči o Wawel hillu? Razen tega, da so obsedeni s tapiserijami, ki so jih pred Nacisti uspešno poskrili? Še en dvorec, pač. Ampak ne degradiram njihove bogate zgodovine. Samo nimam neke hude
Golobi
Ne samo v Benetkah ... afinitete do mrtvih zidov in stopnišč. Dobrodošla popestritev je bil turistično prilagojen koncertič čembalistke in operne pevke v eni od soban. Ljubka dodatna ponudba.
Šli smo še v turn, do vrha katerega vodijo lesene stopnice, absolutno neprimerne za vsakega nad 70 kilami in s pomanjkljivo gibčnostjo, saj se je treba nemalokrat skloniti, prebroditi kakšen tram ali dva in zlesti skozi lesene luknje. Trud je poplačan z 11-tonskim (?!?) zvonikom, katerega bingl (wtf je slovenski izraz za to?), teak "le" 300 kil, izpolnjuje elje, če se ga dotakneš z levo roko in nekaj iskreno zaeliš. Zaslepljeni z večnim upanjem na boljši jutri, smo se vse levoročno nalimale na hladno elezo.
Kosilo je bilo v tipični poljski restavraciji in končno smo prišli na svoj račun: naročili smo pieroge! Ti tipični poljski štruklji, kinda like idrijski likrofi, so bili postreeni sicer v rahlo fancy preobleki, ampak teknili so kljub temu. Toda to je bil šele začetek. Sledila je (na mojem kroniku) raca z rdečim zeljem, jabolkom, krompirjem in brusnično omako (mmmmmmmmmmm), za sladico pa tudi nekaj "vsakdanjega": cheesecake with raspberry syrup. Mmmmmmmmmmmmmmmm.
"Pierogi se jedo na predvečer boiča, kadar se sicer pripravlja 12 različnih jedi. Potem se gre k polnočnici," o povezanosti treh
Rynek Glowny
Pa kdo rabi Benetke ... poljskih strasti - kuhinje, cerkve in druine - pove Magda. Ob boiču se med sorodnike razlomi oplatek - tenek krog testa. "Poljaki smo še vedno zelo povezani med sabo, druinske vezi so izjemno pomembne. Nihče ne sme biti sam za boič, zato ob zaloeni mizi pustimo prazen stol - za vsak slučaj, če kdo pride," pojasni.
Kmalu smo se od nje poslovili in sledilo je prosto popoldne oz. večer. Še vedno je scalo, ali jebiga, z Mankico sva se kljub temu podali na lov za njenimi vilinskimi materiali in za skupnim foto materialom. Zavili sva tudi v Galerio Krakowsko - 270 kapitalističnih dokazov, da je socializem e dolgo zradiran. Toliko je v tem arhitekturnem stvoru namreč štacun in lokalci se z njim ponašajo skoraj tako kot s Papeem. Tri nadstropja z neskončno sprehajalno površino, vsak kvadratni meter pa je nabasan s kupci. Če ne bi zapazila tipičnih obraznih potez bratov Slovanov, bi se mi zdelo, da sem na nekem drugem kontinentu.
Zvečer sva zavili še na glavni trg, main market square oz. po domače Rynek Glowny, kjer je srce mesta. 200 x 200 metrov velik trg je največji srednjeveški trg v Evropi in je RES ogromen. Na pol ga deli
Rynek Glowny
Utrinek s trga podolgovata hiša, v katerih je svašta - spodaj trnice, zgoraj arheološki muzej ipd. - in ena polovica sliči na trg sv. MArka v Benetkah. Skratka, ogromna zadeva. Očrtana je s kafiči, ki pa so v tem vremenu in delu dneva (=večer) al samevali. A vidiš potencial. Vidiš, da mestu vlada posebna, prijetna atmosfera, da mesto ivi in diha in vibrira, da nikoli ne spi - in v času študentskih urov dejansko nihče ne spi - in občutek je fantastičen. Ker je celo nehalo deevati, so na plano pokukali tisti, ki jim trg pripada: ulični umetniki. Naredili sva obširen fotosešn z ognjenimi artisti, in ker nisem imela nič zlotov (plastika rules), sem punci performansa skesano poturila evrske cente. Bila je navdušena, in kasneje naju je poiskala in si z velikim zanimanjem ogledala najine fotodoseke z njo v glavni vlogi.
Once again, Poljska je zakon.
Advertisement
Tot: 0.398s; Tpl: 0.013s; cc: 13; qc: 84; dbt: 0.1628s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.3mb
