Advertisement
Published: September 23rd 2008
Gay, Jewish, whatever
Love all - in Kazimierz quarterNov dan, nov del Krakova, nova vodička - Kamila. Veleposlaništvo je poslalo izrecno njo, Magda se je morala včeraj posloviti od nas. Izbira je bila logična: kamila dela doktorat iz psihologije, povezane z dojemanjem judovstva in podobno. In kdo drug bi nam lahko bil vodič po judovski četrti Kazimierz?
Pred vojno je bilo na Poljskem priblino tri milijone idov, 25 % prebivalstva, ki so tam iveli e od 14. stoletja. Vladar Kazimierz jih je namreč sprejel z odprtimi rokami, medtem ko so jih drugod preganjali. Na Poljskem so se torej počutili doma. Zdaj se počutijo tujci: po podatkih letopisa iz 2005 jih je ostalo samo še 1100. "Ta predel je prijazen tudi do homoseksulacev," komentira Kamila, ko pokaem na napis mavričnih barv Ljubezen brez meja na pločniku. Četrt, kjer vera in spolna usmeritev nista nasprotnika, ampak zaveznika.
"Ne moremo zanikati, da ni več antisemitizma, a ni zelo veliko. V času komunizma je bilo gibanje proti idom. Leta 1968 so jih izgnali iz Krakova, beali pa so tudi sami - v Izrael, na Švedsko, v ZDA," zgodovino oivi Kamila. Sama trenutno dela na raziskavi, kaj si mladi mislijo o idih. Rezultati so zaenkrat prijetno presenetljivi: današnji stereotipni id je zanje pameten, sposoben,
bogat. Definitivno drugače kot nekoč. Tako kot je drugačen Kazimierz. "Danes so povsod kafiči in hoteli, včasih pa je bilo tu polno trgovinic, dalo se je kupiti prav vse," pove Kamila. Od tega vseobilja je ostala le še nedeljska idovska trnica, kjer je še vedno mogoče kupiti vse: od čevljev do, ja, tudi, hiše. Plac, kjer poteka trnica, danes sameva, samo pred prodajalno svee zapečenih zapiekank se vije vrsta zvestih oboevalcev. "To je baje najboljša zapiekanka v mestu!" izda Kamila. Konkureno jim dela štant z obwarzaki - najprej kuhane, nato pečene v krog spletene kruhove dobrote, potresene z makom ali sezamom. Stanejo 1,30 zlota.
Nadaljujemo pot do sedmih sinagog, ki nas še čakajo. Postanemo ob grafitu Cracovia. "Včasih si privoščijo Davidovo zvezdo in se norčujejo iz nje, vzklikajo Dol z idi in podobno. Ampak pri tem res ne gre za antisemitizem, pač pa za nogometno gorečnost med nasprotnima ekipama Cracovio in Vislo. Cracovio povezujejo z idi, in ko nogometni fanatiki zganjajo gonjo proti idom, jo prav za prav proti tej nogometni ekipi," pojasni vodička.
Kljub vsej tej preetosti četrti z idovstvom v mestu ni niti ene same košer restavracije. Ni čudno, da idje turisti vse prinesejo s seboj, celo vodo.
Kazimierz
They lay stones instead of candles "Ampak vodka je vedno košer!" o bojazni, da idov ne bi srečali v barih, komentira Kamila.
Med idovskimi turisti je veliko mladih Izraelcev, s katerimi je kar nekaj problemov. Pridejo za kakšen teden, ogledajo pa si samo Auschwitz in idovske predele. "Toda Krakov niso samo idje. Problem s temi otroki je, da obtoujejo Poljake za krivice, ki so se zgodile njihovim prednikom. A kot vsi vemo, Hitler ni bil Poljak," se jezi Kamila. Zato se poljska in izraelska vlada dogovarjata, da bi šolski sistem in tovrstne ekskurzije spremenili, prilagodili sodobnosti.
Veliko idov pride v Krakov tudi zaradi idovskega festivala, ki poteka vsako leto konec junija in začetek julija, letos je bil e 18. Naša naslednja postaja je torej pogovor z vodjo festivala Robertom. "Nočemo predstavljati idovske kulture kot nekaj individualnega, ampak v kontekstu. Letos smo ga pripravili v povezavi z različnimi vidiki diaspore povsod po svetu," o devet dni trajajočem festivalu z buđetom 2,5 milijona zlotov, šestimi zaposlenimi in goro prostovoljcev ter s 178 performerji pove Robert. Ti so v 99 odstotkih vendarle idje: nočejo prodajati fikcije, semi-idovstva.
Prvi festival se je zgodil leta 1988, kar je bila glede na zgodovinske razmere drzna poteza. Komunizem namreč še ni padel. A
Kazimierz
Private sinagogue! program je bil povsem drugačen, skromnejši. "Bil je prvi znanilec, da se v drubi nekaj spreminja. idje so bili kot fantomska bolečina: izginili so iz drube, a še vedno smo jih čutili. Interes zanje je ostal kot sindrom te bolečine," pojasni Robert. Festival namreč organizirajo sami ne-idje. Čut krivde? "Tudi, ampak predvsem bolj zato, ker nismo imeli druge izbire. idovska skupnost je bila premajhna, še vedno so bili tabu," pojasni. Nadaljevali so bienalno, leta 1990 in 1992, od takrat naprej pa vsako leto. Obseg programa je zrasel nekje leta 1996, ko so več sil usmerili v izobraevanje in ne več toliko v zabavnost dogodka.
Z izraelskimi obiskovalci je droben problem, saj Poljsko vidijo kot ogromno pokopališče Judov, zato je bilo privabiti njih zagamano trd oreh festivala. Veliko lae je bilo prepričati Američane, naj jih obiščejo. "Pred par leti nam je z dobrim PR-jem v Izraelu uspelo, da so začeli bolj mnoično prihajati v domovino - še vedno tako pravijo o Poljski svojim vnukom," o delčku 23-tisočglave mnoice, ki si je letos ogledala (večinoma brezplačne) prireditve. Samo zadnji koncert je privabil 14 tisoč ljudi. Kljub temu festival ni bil povabljen na sezono Poljske lani v Izraelu. "Neudobno," pokomentira Robert.
Na vrsti
Kazimierz
Best zapiekanki in town! je spet kosilo. "Gremo jest! Hrana je Poljakom zelo pomembna. No, jaz sem sicer vegi, tako da nisem tipičen jedec," se zasmeje Kamila. In res gremo v spet eno od imenitnih hranilnic elodcev, zvrstijo se gobova juha v kruhovi posodi, zelenjavne palačinke, svee stisnjeni sokovi ... ah. Zraven bi prav pasala kakšna huda muzika. "V Krakovu lahko poslušaš v ivo katero koli zvrst glasbe. Samo odločiti se moraš, kaj bi rad," meni Kamila. Za social-nostalgike je na Westerplatte lokal, povsem v stilu socializma: muzika, šalce, cigarete.
Popoldne nas je čakal top PR obisk, spa welness ipd. center Farmona. Sprejme nas in naokoli popelje po luksuznih sobah, avantgardnih masanih salonih z opremo izključno z Balija in prestini restavraciji Aleksandra. "Sem pridejo predvsem gospe, medtem pa očetje pazijo na otroke. Očitno gre za novo obliko starševstva," se namuzne.
e v Kazimierzu smo izvedeli, da od tam izhajata dve kozmetični gurujki Estee Lauder in Helena Rubinstein, njuno mojstrstvo in sloves pa ponovno izpostavijo v Farmoni. "Upamo na podoben uspeh," si zaeli Aleksandra. Konkurenca je huda: samo v zadnjih nekaj mesecih so na obrobju mesta zrasli trije novi taki centri predajanja uitkom.
Ko se po bogato zaloenem slovesu končno spokamo, v vonji z mercedesom
Kamila
nasa osebna vodicka skozi zidovsko zgodovino do hotela štejemo zadnje minute s Kamilo. Za naslednjič nam naloi nujen obisk Nove Hute. "Krakov je vedno bil mesto kulture, študentov in izobraencev. To se je zdelo blazno nevarno komunistični oblasti, zato so zraven, na najboljši zemlji, zgradili tovarno jekla. In naselje. Priselili so neizobraene kmete, agresivnee, ki tudi niso marali komunizma in so bili obuboani. Zdaj je to postalo del Krakova, ne več predmestje," o soseski, ki z vrha zgleda kot sovjetska zvezda, pove Kamila. "In poglej tale Sheraton - uh, najgrši hotel v mestu," smehljaje prhne Kamila, ko se peljemo mimo luksuznega turističnega bivališča tik zraven Wawel hilla.
In še ena njena cvetka za na konec, preden se ločimo: "Poljaki gremo raje na Hrvaško kot do Baltika. Hitreje se pride, ker so naše ceste obupne."
Advertisement
Tot: 0.08s; Tpl: 0.013s; cc: 11; qc: 24; dbt: 0.0567s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 2;
; mem: 1.1mb
