Advertisement
Published: February 15th 2009
Orchard Rd.
Shop till you dropOd vceraj se torej nahajam - pardon, nahajava! - v nekem povsem drugem svetu. Kar sem danes videla od Singapurja, je prej New York kot pa Azija.
Najin hostel Sleepy Sam's B&B (Mankica, hvala za priporocilo!) se je izkazal za dobro nalozbo singapurskih dolarjev, saj ima odlicno lokacijo. Zajtrk, ki je vkljucen v ceno, je sicer bolj tako tako - toast s sadjem ali cornflakes z banano ter caj ali kava - oz. zahodnjaski, cesar niti slucajno nisem vajena, ampak na sreco je pet minut hoda stran en lokalen hawkers market, kar bi bil najboljsi singapurski priblizek ulicnim prodajalcem in walk-in restavracijam preostalega dela Azije. Kot sem se ze prej izobrazila, je Singapur anomalicna izjema tega dela sveta z najbolj cistimi, skorajda sterilnimi ulicami in prodajalnami - in moram reci, da se nisem naletela na tako neverjetno ne-svinjski mesni market, kot je bil tisti danes zjutraj! (Ceprav sva zaradi Poloninih prehrambenih preferenc kmalu pobegnili ... ampak mislim, da sem v prejsnjem mesecu in se malo videla dovolj mesnih izlozb, tako da ni panike.)
Vreme je bilo super soparno in nekoliko oblacno, tako da sva se odlocili, da se kar sprehodiva do najine bistvene danasnje destinacije: Singapore Botanical Gardens. Peskali sva vzdolz
Yes they have Ikea
and every other Western store Victoria Street in scasoma zavili desno na Orchard Road, ki je THE shopping ulica v celem mestu oz. drzavici. Ze do tu mi je bilo jasno, da tole ne bo obicajna Azija: Orchard Road je namrec kvalitetna replika kaksne Fifth Avenue v New Yorku! Shopping mall pri mallu, guzva pa tako neznosna, kot da danes sploh ne bi bila nedelja. Vse je bilo odprto (razen bank, ampak bankomati itak delajo v vsakem primeru), ljudi pa toliko, kot da bi kaj delili zastonj. Sem in tja sva zavili v kaksno ledenico/trgovino (klima ni klima, ce ne zaledeni prostora na najvec 15 stopinj), da sem Polonci lahko razkazala svoje do sedaj pridobljeno znanje o Aziji, npr. o belilu v vsakem kozmeticnem izdelku moznem ali kaj je dim sum dumpling, vmes sli nekaj pojest na nek ultra zabasan food court, tako da sva komaj dobili za sedet (za jest pa tudi - hudica, obedovanje z lokalci je mnogo lazje!), in potem scasoma prisli do opevanih Botanical Gardens.
To je nedvomno eden on Poloninih highlightov, saj kot prava rozicoljubka ne more mimo testiranja svojih prioritetnih inhibicij. Sprehajali sva se mimo tega in onega drevesa, jezera, grmicka in piknik placa, potem pa prisli do dela,
All welcome
Blondes, brunettes ... ki se mu rece National Orchid Garden - azil vseh moznih orhidej tega sveta. In Poloncine radosti. Morda bi bila nad zadevo (ki racuna vstopnino $5, mimogrede, ostal del vrtov je zastonj) mocno bolj fascinirana, ce ne bi odrascala ob zasipavanjem z orhidejami prav s tega konca sveta (fotrova prejsnja sluzba je pac naredila svoje), tako pa se mi je med slalomiranjem med temi sicer zares izjemno lepimi, lepimi cvetlicami zdelo, da podozivljam otrostvo. Kar pa je tudi nekaj, ker sem imela lepega.
Sli sva tudi do - no, TO me je pa malo bolj prevzelo! - Eco Lake in Eco Gardens, ki je prav za prav skovanka iz economical in ecological. Zadeva v bistvu ni za dol past, je pa lepo za pogled in imajo tudi zanimiv reflexology walk, podoben kot tisti v kitajskem templju v KL: v tla so namesto obicajnih tlakovcev nabili navpicno polozene kamencke razlicnih debelin in velikosti in sprehod po teh vijugah stimulira zivcne konice na stopalih podobno kot masaza (in dodobra zazge podplate, kar je pac posledica razbeljenih kamnov, ki se cez dan soncijo v tem vremenu).
Spila sem se en ice coffee v bliznjem (otroskem) kaficu, potem pa sva se sprehodili do bus
postaje in ujagali 171-ko do MRT postaje Newton. Bus je bil totalno nabasan, tako da sva stali kar pri vozniku, ceprav na veliko pise, da standing on the stairs is strictly prohibited, ampak ocitno se tudi Singapurcem kdaj zgodi, da prekrsijo kaksno pravilo. Mimogrede, tudi v tej drzavi je tako kot v Maleziji in Bruneju smrtna kazen za posedovalce mamil - brez izprasevanja.
Tam sva presaltali na MRT in se s podzemno zapeljali do Chinatowna. Ko sva izstopili nazaj na plano, naju je pricakal pogled na ulico s tipicno kitajsko arhitekturo, nad nama vpetimi lampioncki, oblozeno z obeh strani z raznimi restavracijami, masazami ter stanti s cunjami in spominki. Malo sva slalomirali med ulicami in bilo je kar fletno (Polonca je bila seveda od navdusenja skorajda brez sape), ampak nisem se mogla znebiti obcutka, da je vse tako novo, nepristno, narejeno za turiste, neazijsko. Chinatown ni lep, urejen, licen in logicen; Chinatown je umazan, kaoticen, labirintski, fantasticen. Vsaj v moji glavi.
Na obhodu sva naleteli tud na hindujski tempelj Sri Mariamman, ki je najstarejsi v mestu. Sli sva not, cevlje sva seveda pustili zunaj, in bili sva prica zanimivemu dogodku. Poleg obicajne "mase" se je namrec odvijala tudi neka zlata
Escape it
Trust the SMRT, again poroka ali kako bi temu rekli, namrec, kot nama je povedala neka blazno lepa in okrancljana Indijka, se vsak moski pri 60-ih letih ponovno poroci s svojo zeno. In ravno to se je takrat dogajalo! Ko sva naredili krogec okoli templja (fotkanje prepovedano oz. proti placilu, svetloba pa ni bila vec idealna, ker je bilo ze proti veceru), sva se spet zaleteli v to proslavljajoco grupico in najprej so mi poturili neko indijsko slascino, potem dateljne in cukr, pa potem en riz in se en riz - skratka, gostoljubje na kvadrat! Bilo je izjemno, za kaksno minuto ali dve so naju kar sprejeli medse in nama vse razlozili, kaj se danes praznuje. Awesome.
Postajalo je cedalje temneje, ko sva se vracali severno nazaj proti najinemu hostlu. Hodili sva navzgor po South Bridge Road in ko sva prisli do Singapore river, so nama spet padlje celjusti na brezhibno spucani beton. Ali smo res v Aziji in ne v Severni Ameriki? Odprl se nama je pogled na subtilno razvetljene stolpnice v polkrogu recnega obrezja, v spodnji "etazi" pa elitne in izjemno ljubke open-air restavracije. Na drugi strani pa parlament in koncertna dvorana. Za crknit.
Na poti do najinega hostla sva stegnili se
en teh o ice ekstra limon - hvala, Edmund!!! - in to, jasno, v vreckah, ker sva vzeli take away, pa zavili se na isti market kot zjutraj in vzeli ze kaksen deseti fruit juice tega dneva.
Kaj naj recem? Tale Singapur je kot ena znanstvena fantastika. Je to res Azija? Mi je sploh vsec? Kaj pa vem, mislim, da sem bolj fan prasne, umazane, smrdece, sluzaste in kaoticne plati azijske medalje, kjer je vse mogoce in nic obicajno. Ampak en dan civilizacije se ne prinese doma, tako da pustimo se presenetiti, kaj se bo dogajalo naslednje dni.
Advertisement
Tot: 0.395s; Tpl: 0.013s; cc: 19; qc: 87; dbt: 0.1531s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.3mb
P
non-member comment
indeed
potrjujem vse, kar je napisala =D seveda s celjustjo na tleh