Sticky rice v vsako vas

---

Vstala sva ze ob 6.45, ker sva hotela biti cim prej na postaji. Mislila sva, da bi se ustulila na tisti bus za Vientiane, ki ipak MORA iti cez Luang Prabang, in odrine ob 8.30. Ujagala sva spet songthaew za 10k kip (nateg, nateg, ampak ok), peljal je samo naju, kar je dokaj nenavadno, ker ponavadi cakajo, da se natrpa vsaj cez dovoljeno mero najvecjega stevila potnikov. Vas je se spala, spet so se prikladle meglice in bilo je kar mraz, sploh med drvenjem s stirikolesnikom!
Izkazalo se je, da morava na tocno tisti bus za LP, tako da sva morala pocakati se uro dlje, za karto sva dala kar debelih 65k kipov. Jebiga. Za zabit cajt sva frustkala, Andrej eno bageto on the go za 3k kip, jaz pa noodle soup za 8k kip. Zraven sva dobila se free zeleni caj, ceprav sem v restavraciji jedla samo jaz. Sweet, I like. Vzela sem se sticky rice za 2000 kip, ker so ravnokar naredili frisnega, in seveda vse to lepo zapakirano v vrecki, tako kot to pocnejo/jedo lokalci. Pri sosedih sem kupila se mandarine za 4k kip na kilo (zdilala sem se s 5000 kip, jaka muda), in bila sem povsem opremljena za na pot.
Bus je bil izjemno ozek, po moje so vzeli ven sedeze in nasadili not ene druge, da so jih lahko stlacili vec not. Masina je bila seveda totalna kripa, na streho smo nalozili vso naso prtljago (na bus za Vientiane so nalozili celo skuter, res cestitka), zafilali smo tudi vse stranske bokse za prtljago, napolnili tudi hodnik z zaklji hrane - in odrinili celo pet minut prej kot predvideno! NEverjetno.
Na busu je bila obratna scena kot ponavadi, ker smo bili skoraj izkljucno Zahodnjaki. V bistvu nas je bilo presenetljivo malo potnikov, tako da sva si vsak vzela zase kar dva zica, ampak prepricana sva bila, da bo ze po dveh postajah scena povsem drugacna. Ampak ne, tako lezerno smo se peljali vse do konca!! Kar je na koncu naneslo enih slabih 9 ur ...
Pa nekaj besed se o cesti. Do vceraj sva se ocitno peljala res po luksuznih, ker je bila tale danasnja precej bolj avtenticna: beton se je mesal z grabni, makadamom, peskom - vse skupaj je nadomescalo lezece policaje, saj se v serpentinastem ritmu nismo premikali vec kot kaksnih 50 khm. Je pa zato sofer (oz. dva, ki sta se izmenjavala) potegnil na bolj ravnem terenu.
Prvi postanek smo naredili v mestu Oudomxay po dobrih treh urah. Pozrla sem skoraj ves svoj sticky rice, ker je bil pac absolutno super, potem pa sem se tik pred odhodom dalje vdala skusnjavi in kupila se en bambusov sticky rice - riz v bambusovi palici - za 2000 kipo od postajnih prodajalk, ki so med cakajocimi potniki zelo mobilne. Fantasticno. Gre za palico, ki jo olupis kot banano, not pa je super riz s kokosom.
Vozili smo se mimo idilicnih zelenicih rizevih polj, kot da bi nekdo stisnil copy-paste iz kaksne Skotske, tako zelena je ta zitarica. In malo pred sesto smo se pripeljali v Luang Prabang oz. na bus postajo. Spet sva morala ujagati songthaew in spet so naju odrli za 10k po glavi, ampak desi se, tako pac je, tudi LP je sedaj ze tako turisticen, da so vozniki ze postekali logiko kapitala.
Zapeljal nas je direkt pred night market (!!!!!!!!!), ceprav smo mu izrecno rekli, da ne zelimo tja, ampak nekam drugam. Ni panike, malo smo se nasmejali in mu vsi prijazni razlozili, da gremo drugam, pa smo prisli tja in no time. Lov za guesthouse je bil odprt. Z nama v songthaewu sta bila neka zadrta Nemca, ki sta nahrbtnike dobila pred nama (midva sva jih imela na strehi), zato sta se zapodila v nek guesthouse recommended by LP in dobila ta boljso, ta bolj poceni sobo. Jebiga. Malo sva sla se naokoli in ugotovila, da so cene se visje, zato sva sla nazaj in vzela tisto za 70k kip, kar je VELIKO. Mankica, sorry, nisem videla prej tvojega maila, ampak ni panike, jutri se itak seliva najbrz, ker takole drago ne bova stanovala vse tri dni ali kolikor bova pac tukaj. Je ze tako, da se drziva low budget mantre ...
In spet vecerja. Kar za vogalom sva ujagala en fried rice oz. fried noodle, potem pa na - night market! LP ima res HUD night market, ni da ni, kar se tice tekstila, nakita in ostalih zadev, tako da shopping galore it is - ampak jutri, nocoj se mi ni dalo. Staknila sva se eno super food court ulico in jasna stvar sem pozrla se par kokosovih zadev.
Jutri dalje ...

---

Photos

King of bus
Sure thing

Cakalnica
Iz Luang Nam Thaja na pot ...

Comments

[MatevzH]

night market
ja, tudi na night marketu v LP se da odlicno jesti... nekje na polovici (tam v blizini palace) ima ena šjora stojnico z razli nimi dobrotami - noodle in rice based... zelo okusno in poceni... njam...

[IvaG]

ja ja nasli in pojedli vse :)))))))))))