Cesar nisva vedeli o vojni v Vietnamu ze prej, sva danes izvedeli na izletu do Cu Chi tunelov, v War Remrants muzeju in zvecer na pivu. Pa po vrsti. Zjutraj sem vstala pred Maso in sla do najinega atata na caj, se prej sem spotoma nekaj pohrustala. Potem sva sli skupaj na bus z ostalimi turisti in na pot do tunelov. Imeli smo res enkratnega vietnamskega vodica po imenu Khan, ki se nam je preko dneva povsem osebno razgalil. Zgodba je svetovna. No, najprej smo se (turisticno pac) ze na poti do tja ustavili v neki trgovini oz. delavnici, kjer delajo samo invalidni, potem pa do tunelov. Vodili so nas gor in dol po obmocju, ki je bilo konec vojne povsem zminirano in torej tudi brez rastja, tako da je danasnja "dzungla" stara pac od leta ... read more

No, pa sva v mestecu strica Ho-ja. Do sem je bila pot kar zabavana. Iz Phnom Penha smo odrinili okoli osme ure zjutraj in nekaj pred dvanajsto smo bili na meji. S Kmeri ni bilo nobenih problemov, spet pa so ta pokvarjeno potegnili ob vstopu Vietnamci. Ko so nama vpisovali vizo, so kar tako zahtevali en dolar. Prosim? Malo sem zabulila in odlocno rekla, da vizo ze imam in da nimam kaj placevati ekstra, pa je model samo pomahal z roko in rekel Go, go. Enako je bilo z Maso, le da je njej carinik malo bolj tezil. Ampak na koncu sva vsaka prihranili svoj dolar. Po naslednjih dveh kontrolah je bilo spet presenecenje, za kar neko potrdilo o zdravstvenem stanju ali kaj vem kaj sva morali placati 2000 dongov. Naj povem, da je menjava en ... read more

Zbudila sem se pred Maso, zato sem se malo sprehodila po nasi backpackerski ulici (in se sprasevala, zakaj ne obstaja kaksen sprej proti nadleznim tuk tuk voznikom) in se nauzila tukajsnjih dobrot. Jedla sem neko kvazi pecivo, pa v palmin list zavito banano z rizem in kokosom (se mi zdi?), pa se kaj se je naslo. Ko sem prisla nazaj, sem vzela LP Vietnam in se pocila v en hammock v gostilni nasega guest housea. Ahhhhhhhhhhh. Ko je Masa ustala, sva zamenjali sobi - iz tiste za $5 sva se preselili v tisto za $3. Razlika je v tem, da ta cenejsa nima svoje kopalnice, kar pa je cisto vseeno, ker je bila tista prejsnja katastrofalna, nikjer ni bilo nobenih obesalnikov ali odlagalnih povrsin, umivalnika pa tudi ne, tako da sva si tako ali tako zobe ... read more

Pa smo v slovitem Battanbangu. Kambodza je se zmeraj cudovita. Spet sva ustali skupaj s petelini ali pa jih celo prehiteli. Nekaj po 6. uri sva ze sedeli na "taksiju"- v pickupu do pomola. Na poti do tja smo nalozili se cel kup drugih popotnikov, vecinoma postaranih zahodnjakov, ki so se nad sedenjem na zadnjih gumah, na svezem jutranjem zraku, kar malo pritozevali. Not pa smo se na zadnjih zicih stiskale 4 punce. Imenitno. Voznja do pomola je bila fenomenalna. Imeli smo razgled na rizeva polja, nad katerimi je vzhajalo rdece, gorece, popolnoma okroglo sonce. Takega sonca se nisem videla, tu pa se (ce ga dobis ob vzhodu ali zahodu) ponavlja vsak dan. Do pomola je vodila razmeroma neasvaltirana cesta. Kambodza je res razbita drzava, ampak do tega se pridemo. Na pomolu pa spet najprej petminutna ... read more

Ah. Kje naj zacnem? Najbolje, da z vcerajsnjim vecerom. I love my life#2. Po internetni seansi sem poklicala na radio (Gori doli naokoli je sedaj ob sobotah na prvem programu), potem pa sla nazaj v guest house in jim dala za prati svoje perilo. Do sedaj sem ga prala sama, ampak v teh dneh se je nabralo toliko svinjskih - in RES svinjskih - cunj, da je bilo prevec za umivalnik. Pa se ta malo pusca, tako da sploh no go. Baje mi bodo 13 kosov perila oprali za dva dolarja in pol. Danes pa sva potegnili kar do kaksnih pol devetih, kar je relativno pozno. Je bilo pac treba nadoknaditi. Potem sva se odpravili raziskovati Siem Riep by daylight. Najprej sem se napila zelenega caja in nazrla papaje & ananasa, potem sva sle spet v ... read more