Mekong delta: nora dva dneva

---

Pa sva obdelali se Mekong delto. Noro.
Iz Saigona smo sli z busom do mesta My Tho, ki je ze v delti. Tam smo skakali z ene ladjice na drugo in si (sicer povsem turisticno, ali jebiga) ogledali Unicorn island, kjer smo poskusili honey wine (konkurenca nasi medici!), nekaj tropskega sadja in njihov zeleni caj, poslusali smo domacine, kako svirajo na neke svoje tamburice in kako pojejo. Hop na Turtle island, kjer smo jedli super fino azijsko kosilo, potem pa mimo Phoenix in Dragon islanda na coconut land. Sli smo na coconut candy farm (Polona: they obviously had a CANDYSHOP), kjer smo se mastili s tem sladkim izvleckom iz kokosa, ki ga menda na dan od tam izvozijo 40.000 komadov. Ni kaj, v kokosu se res valjajo tukaj.
No, potem smo se peljali v Can Tho. Ostale smo skipali pred hotelom, nas osem - dva Avstralca, naju, dva Grka in en mizozemsko-avstralski par -, ki smo imeli homestay, pa so strpali najprej na moto-cyclo, potem pa na 20-minutno voznjo z ladjico po dzungli. Naj povem, da je bila ura takrat ze vec kot 19, torej smo se vozili skoraj po cisti temi in bilo je fenomenalno. Nas voznik, lastnik bungalovov, kamor smo bili namenjeni, je vmes celo malo ustavil coln in nam pokazal drevo, v katerem je migotalo milijon kresnick. "Budget christmas tree!" je pripomnil eden od Avstralcev.
Taisti Avstralec nama je z Maso na cyclotu razlozil, kako sta si z zeno (oba v 30-ih) vzela leto dni dopusta in delata neke vrste charity trip. Bila sta en mesec v sirotiscnici v Phnom Penhu in razlagal je, kako otroci zivijo. Bolje receno zivotarijo.
Ko smo prisli do tega homestaya, nam je padla celjust v vodo. Bilo je kot v sanjah: bungalovi iz bambusa, vsak s terasico s pogledom na reko, not pa tip top skromna oprema, vse iz bambusa, dvojna postelja, njihove kosare za prenasanje, ki potem, ko si jih dajo na rame, zgledajo kot tehtnica, kopalnica, cajnik v izdolbenem kokosu ... aaa ... aaa .... noro. Sledil je obvezen foto session. Ampak ne prav dolgo, ker nas je cakala ze vecerja pri familiji oz. v njihovi hisi 5 m stran. Se enkrat nam je padla celjust na tla. Kaj vse smo dobili za vecerjo!!! Najprej eno ogromno elephant ear ribo (Francl?), pa tofu v neki omakci, pa make-your-own springrolls, pa ze narejene springrolls iz tarota in nekega fizola, pa rice noodles, pa paradajz in kumarice, pa strocji fizol in zelena solata, omakce, pa seveda riz. Sploh ne bom vec razlagala, kako smo vse pozrli. Hvala bogu sta bila za naso mizo dva vegija in nista jedla ribe, tako da smo se preostali stirje RES kraljevsko nazrli. Matr. Odkar sem tu, sem po moje ribo jedla enkrat zavestno in kdaj pa kdaj nehote, pa smo pri morju! Ampak tu so vse ribe ali posusene in nabodene na neke palice, ali pa na voljo v restavracijah, v katerih pac ne jeva zaradi ocitnega razloga. Tako da ko je mali izjavil, da tu kuhajo only fish and tofu and no meat, sem ga skoraj kusnila in objela. Na koncu, ko smo si z zobotrebci pregledovali zobe in se trepljali po ocitno odebeljenem trebuhu, nam je mali prinesel se zvrhan kroznik ananasa. Jasna stvar se nam je v zelodcu cudezno naredila luknja se za to.
Ko smo zmogli prebaviti, smo se pobrali spat - okoli 22. ure. Z vrha sva se potegnili mrezo za komarje in se potopili v spanec. Za popizdit.
Noc je bila zal malo kratka, ker smo vstali okoli 6. ure, pa tudi ze prej so ribici zaceli kurblati svoje barcice, in to ravno pod nasimi bungalovi. Jebiga. Do 6. ure sem spala super. Potem pa pokonci in zajtrk, ki sicer ni bil niti senca vcerajsnjega razkosja, ampak se ni noben sekiral.
Potem so nas zvozili (po reki) do dveh floating marketov, ki sta dokaj drugacna od tistega na Tajskem. Predvsem sta neturisticna, barke so vecje, ni kanalov, ampak kar reka, prodajajo se druge stvari. Naokoli smo se vozili kar kaksni dve uri in nazaj grede nas je fino fino pomocilo, ker je veter pac pihal ravno v nasprotno smer, pa se sonce je bilo zakrito z oblaki.
Mimogrede smo si ogledali se, kako delajo rice paper in rice noodles. Potem, ko smo prisli na kopno, smo sli spet do hotela, kjer je sla vecina na kosilo, midve pa na drugo stran ceste k enemu atatu na kavo. Beseda je dala besedo in stari, ki ima 59 let, ima menda sina doktorja v ZDA in zasluzi 40k zelencev na mesec. Koliko je v tem resnice, ne vem, ampak za te razmere je to neverjetno nepredstavljivo ogromno.
Ko sva koncali z debato, smo sli na bus do Saigona. Vmes smo zamenjali bus, vozili pa smo se neverjetno dolgo. Guzva tu je nepopisna, tako da smo nazaj prisli ob 7h, namesto ob 5.30. Masa je imela zato dosti manj casa, preden ujame bus za Nha Trang. Ampak je slo vse po maslu, jaz sem spet dobila svoj dorm od prej, MAsa se je uredila in pripravila za 10-urno voznjo, jaz sem jo objela in "oddala" - in tako se je zame zacel zadnji, samski teden. Sla sem po ulici in na eno noodle soup za 4000 dongov (25 centov dolarja), pa na en kokos (odzagajo zgornji del, vanj porinejo slamico et voila pijes kokosovo mleko) in sedaj na net. Rezervirala sem si ze plac v Hanoi, menda me pridejo celo zastonj pobrat na letalisce, kar je zelo prikladno zaradi prihajajoce norisnice ob novem letu, pa tudi zaradi pozne ure pristanka.
Tako, ta dva dneva sta bila res nora, predvsem zaradi bungalovov, za katere se je splacalo odsteti $5 vec kot tisti, ki so ostali v hotelu, ki je bil menda bolj sklj in imeli so celo tezave s podganami. Homestay je bil zakon, pa ceprav nama je en turisticni delavec v eni agenciji dejal, da je "boring". Boring my ass! Vsi vemo, kako se turisticni biznis vrti in da namestno njih dobi denar familija za homestay.
Jutri bom po moje kar tu, ker imam za nekaj casa dovolj voznje z busom. Mogoce pade kaksna masaza ali pa skok v bazen (Tu je res svinjsko vroce, BKK je dobra primerjava), ce bo financno stanje dovoljevalo. Ampak s tem se bom ukvarjala jutri. Danes ... danes grem samo se spat. Pa malo naokoli. 😊

---

Photos

Dragonfruit
Promising package, disappointing content! Tho not disgusting, just not amazing as you might think by eyeing it.

Mekong flow
Touring Mekong delta early in the morning again, hence the bad hairday.

Floating market majstri
You buy, miss?

Ni ga tica do prasica
Pujski - hrana, ne domace zivali