Barcica po reki plava ... in nasede

---

Pa smo v slovitem Battanbangu. Kambodza je se zmeraj cudovita.
Spet sva ustali skupaj s petelini ali pa jih celo prehiteli. Nekaj po 6. uri sva ze sedeli na "taksiju"- v pickupu do pomola. Na poti do tja smo nalozili se cel kup drugih popotnikov, vecinoma postaranih zahodnjakov, ki so se nad sedenjem na zadnjih gumah, na svezem jutranjem zraku, kar malo pritozevali. Not pa smo se na zadnjih zicih stiskale 4 punce. Imenitno.
Voznja do pomola je bila fenomenalna. Imeli smo razgled na rizeva polja, nad katerimi je vzhajalo rdece, gorece, popolnoma okroglo sonce. Takega sonca se nisem videla, tu pa se (ce ga dobis ob vzhodu ali zahodu) ponavlja vsak dan. Do pomola je vodila razmeroma neasvaltirana cesta. Kambodza je res razbita drzava, ampak do tega se pridemo. Na pomolu pa spet najprej petminutna voznja mimo jutranjega marketa. Deklice so ze prodajale svoje stvari, in vzela sem eno fancosko bageto, ki se tu na veliko prodaja. V arhitekturi in hrani se najbolj vidi francoski vpliv. Ker zraven bagete nisem vzela topljenega sircka, mi je mala poturila zraven zasotnj se dve bite size bananici.
Potem pa na pot! Najprej smo se nekaj casa vozili po jezeru, katerega ime sem pozabila, je pa menda najvecje jezero v JV Aziji. In je res neskoncno! Nad nami in mimo nas so svigale ptice, bele, crne, mavricne, z dolgimi vratovi, velikimi kljuni, pritlikavimi perutmi ... Prepoznala sem samo pelikane, neke cigre in lastovke (?), pa seveda race in gosi.
Plavali smo mimo plavajocih vasic in clovek se vprasa, zakaj potrebujes Benetke, ker je tole stokrat bolje. Mali otroci so hiteli in drveli iz his in nam vztrajno mahali s svojih kolib. Neumorno so nas pozdravljali, kot da se mimo ne bi vsak dan peljalo kar nekaj takih ladjic.
Vmes smo se nekje ustavili za 15 minut in zamenjali ladjici, vzrok mi ni cisto znan. Nadaljevali smo naprej po reki Battambang, potem pa so se stvari zacele zapletati. Fora je v tem, da je trenutno tu susna doba in so reke zelo nizke. Tako je bilo tudi v tem primeru, ceprav so nama predhodno zagotovili, da ni panike in da promet poteka normalno. Not quite. Da smo koncno prisli do cilja, smo potrebovali kaksni dve uri vec. Vsake toliko casa smo namrec kar malo nasedli na recnem dnu in nasa voznika sta skocila do kolen v vodo in porivala z vseh strani. Ampak nikomur se ni nikamor mudilo, vreme je bilo fantasticno, tako da ni bilo nobene panike.
Najprej sem se nekaj casa pogovarjala z nekim Belgijcem, ki je ucitelj razrednega pouka, ampak he took a year off. Potem sem se preostanek poti menila z neko 25-letno Severno Irko po imenu Aine (izgovori Anja), ki s svojim mozem - porocila sta se pred dvema mesecema na Tajskem, na rajskem otoku Ko Phi Phi - tudi eno leto potujeta po JV Aziji. Svasta. Prav super sva se menili in povedala mi je marsikaj zanimivega o narodih tu okoli, npr. o Laosu, kjer sta bila dva meseca. Pa seveda tudi o Kambodzi in neslavnih Rdecih Kmerih. Groza. Vsa ta zgodovina, o kateri kljub vsemu se vedno vem le bore malo, je tako krvava, da noces vedeti vec. Kmeri so pobili vse intelektualce, ucitelje, studente, tiste z ocali, ker so potencialno kazali pismenost. Vse so pregnali iz mest na podezelje. Voditelj Pol Pot je umrl sele 1998 in takrat je bilo uradno konec rezima, ceprav so ga ze pred desetletjem strmoglavili Vietnamci. ZN so Rdece Kmere kot uradne zastopnike podpirali do 98. leta. Popdpirali so jih tudi Kitajci in Tajci. Umrlo je menda vsaj kaksen milijon ljudi. To je samo izsek te krvave polpretekle zgodovine. O kateri se ne ucimo v soli. Groza.
Aine mi je povedala tudi, kako si vsi tu zelijo biti beli. Spomnila sem se na vse tiste kreme v drogerijah, ki imajo nek whitening napis navlecen na vsako embalazo. Baje je biti bel zelo zelo zazeleno, statustni simbol itd. Vcepljeno v glave preko zahodnjaskih medijev. Prikazano kot zazeleno. Celo avtomati za fotografiranje so nastimani tako, da te avtomaticno pobelijo. Pokazala mi je svojo sliko, ki si jo je naredila na Tajskem, in res izgleda, kot da se sveti v temi. Menda se je nek njen prijatelj, ki je temnopolt, slikal in izpadel kot zagorel belec.
No, ob 17. uri smo koncno prispeli sem. Sprehodili sva se malo po dokaj razsutem mestu (ceste so npr. neasvaltirane, vcasih je namesto finega peska kar ogromno skalovje) in se ustalili v nekem guest houseu. Tus, potem pa spet malo naokoli. Ker je guest house direkt pri marketu (kako prikladno), sva najprej pocekirali to. Koncno sem jedla durian - in ga skoraj izpljunila! Francl, od kje tebi, da je durian kao odlicen?! Meni je bil prav ogaben!! Zal sem ga morala polovico vreci stran, ker mi res ni zneslo! Bljak?! Jedla sem tudi logane, ki mi jih je prodajalka dala zraven, in ti so bili kar dobri, ceprav malo neprakticni za konzumiranje.
Sli sva do night marketa, ker je ze padel mrak, in jedli noodle soup. Bila naj bi po 2500rielov, ampak ker sva vzeli zelenjavno, nama je punca racunala samo 2000. Kar vrnila nama je vsaki po 500. Tu so res posteni, to se nama je ze nekajkrat zgodilo, da so nama kar vrnili denar. Hudo. Sli sva se dalje in vzeli eno peceno koruzo oz. pecene banance, sedaj pa sva pristali tu v internetni poslovalnici za 1500 rielov (en dolar je 4000 rielov) na uro.
Jutri menda ostaneva se en dan tu, potem pa Phnom Penh.

Francl: najlepsa hvala za update. Bom morala res pogledati, kdo se je uvrstil v finale!
Milena: hvala, res je, zakon se imamo in Azija je do sedaj fenomenalna, magicna, enkratna, dih jemajoca.

---

Photos

Barcice
Pri nas rokavcke, tu malcki poprimejo za vesla.

Home sweet home
Okej, ce se nam Kanadcani smejijo, ker zivimo v stanovanjih in ne v hisah, potem lahko mi ob temle pademo po tleh od smeha. V resnici pa so takele bajtice in barcice dom za mnoge Kmere, zivece na obmocju jezera Tonle Sap.

Tudi to je dom
Druga vrsta domovanj ob jezeru. As simple as it gets. In ljudje so videti srecni.

Comments

[Francl]

Durian
Durian je res odlicen. Na Tajskrem mu pravijo king of fruit in to ne zaman. Ne vem, kaksnega si ti dobila. Res pa je, da smrdi kot svinja. Ali pa se malo bolj.

[benjamin]

cool
vama cist dogaja, ej... nadvse pestro, sem vama kar mal fovs. ampak nic zato, je lustno ctivo tole. kar naprej torej...

[IvaG]

ej, smrad bi se prenesla, ampak ta je bil res ogaben. mogoce je bil prevec zrel? ne vem. kot da bi bil gnil. prav zanic je bil, res. raje se drzim ananasa - do sedaj se nisem usekala mimo.

[IvaG]

hvala bendzamine. :) sicer mi pa dolgujes se eno porocilo s tvoje strani ... mail, bitte.