Noosa_dan 2/ branje

---

Na dusek sem prebrala zgodbo o ljubezni z naslovom Svila Alessandra Baricca in zacela brati knjigo Ane Marije Kolman: Prebujanje zavesti. Mogoce se bom kaj naucila. Prebujanje zavesti ali po Sokratu spoznaj samega sebe.

Aborigini poznajo dve vrsti casa: zdaj ali veliki cas. No jaz sem se odlocila, da bom zivela zdaj. Prvi dan nisem mogla sprejeti Noose. Delovala mi je tuje, nekam mestno. Primerjala sem jo z Jadransko obalo, kar je neprimerljivo. Ocean ne moremo primerjati s pohlevnim Jadranom, z modrino in mirno gladino, ki Te kar vabi, da zaplavas. Sprva se nisem mogla prisiliti, da bi sla v vodo, zato sem zavila v Nacionalni park, v gozd, ki pokriva polotok in je nizje ob obali bolj vlazen, s palmami in gosto podrastjo ob obali, proti vrhu, ki meri 120 m, pa samo z evkaliptusi razlicnih vrst. Gozd ponuja prijetno senco, prijetno sumenje in selestenje, sprehajanje divjih puranov in godrnjanje koalic. No moja hoja ni bila sencna, ker sem zakoracila ob obali, po Coastal track in pregledala vse plaze: Little Cove, Tea Tree Bay, Granite Bay in Alexandia Bay. Za razliko od drugih, ki so gostile plavalce in srfarje, je na zadnji prepovedano plavanje. Rt polotoka, ki se imenuje Noosa national park je kamnit, obala se strma spusca k morju in je nedostopna. Vedno mi kaj manjka, tokrat sem pogresala fotoaparat, da bi poslikala te pecine in ocean, ki se je penil ob njih.

---