Predbozicni dan v Canberri


Advertisement
Published: December 28th 2009
Edit Blog Post

Zjutraj na Black Mountain in zvecer v cerkev



Predbozicni dan se je zacel z obiskom Pavla in Tanje. Tanja si je zelela pred odhodom v Slovenijo ogledati se Canberro iz razglednega stolpa na Black Mt. To pot sem ze drugic ponovila, ker sem se jima pridruzila. Na stolpu se nisem vec ukvarjala z razgledi in fotografiranjem, ampak sem prisluhnila Pavlu, ki je razlagal, kako je na mestu, kjer danes stoji parlament, leta 69 stal samski dom kjer je stanoval. Kako je skozi mesto tekla reka, kako se ni bilo danasnjega jezera, ne na tisoce his. Pripovedoval je kako so gradili mesto, kako se je prebivalstvo letno povecevalo za 20.000 novih mescanov, koliko je stal parlament in za koliko je bil predracun presezen, podobno kot pri Slovenskih cestah.

Avstralci gradijo hise v nekaj mesecih, ce so pocasni in v nekaj tednih, ce so hitri. So lesene, montazne, nekatere obzidane z drobno opeko, z enojnimi okni, ki so zamrezene. Kurjavi v hisi ne posvecajo pozornosti, ker so prilagojeni na nihanja temperature od 15 do 30 stopinj. Gradijo pa prostorne hise, ker prostor - parcela ni bila nikoli doslej problem. Anica in Pavle zivita ze v tretji hisi, kar pomeni, da Avstralci niso zakoreninjeni, ampak so ptice selivke, ki se radi selijo na boljse ali na toplejse.
Ko sva se v Melbourne pogovarjale z izseljenim Srbom, je poudaril, da ga je Avstralija pritegnila s svojo prostranostjo in “eno cesto”, ki te popelje brez omejitev kamorkoli, ne tako kot v Evropi, dokler niso padle meje, kjer je bilo polno meja in carinskih control. Pozabila sem na strah, ki smo ga dozivljali, ko smo prek meje svercali kavo ali pralni prasek. Torej razlog za pobeg na tuje so bile meje, ce spregledam slab zivljenski polozaj drzavljanov nekdanje YU.

Za Bozicni vecer smo pricakovali Alto, popestril pa ga je tudi obisk Zinkine druzine. Po 11. uri sem se jim pridruzila pri Polnocnici, ki jo je vodil Vietnamski duhovnik. Veliko smo peli vesele Bozicne pesmi ob prizganih sveckah na baterijo. V cerkvi je bilo kar nekaj Azijcev, ki so sprejeli krscansko vero in spomnila sem se, da Evropejci vse pogosteje odhajajo na vzhod proucevat Budizem. Vse se spreminja, vse se mesa, ta Avstralija pa je res prava cajna mesanica ras, kultur in ver. Prav zaradi tega je bil masni obred drugacen kot doma, imel je druge dimenzije in vec otroskega veselja, bil je spontan, kot pravi rojstni dan.


Advertisement



Tot: 0.158s; Tpl: 0.015s; cc: 9; qc: 46; dbt: 0.1131s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1; ; mem: 1.1mb