Ni nam lahko

---

Vceraj sem torej odkljukala se eno od zadev na to-do seznamu: obisk Celebrities. Moj entourage je bil sestavljen iz 4 gej azijskih Kanadcanov in ene straight azijske Kanadcanke - awesome. Z Vietom sva sla najprej k njemu domov, potem pa na skytrain v DT, pa na hitro na bus do Davie street. Celebrities, kot Odyssej, je zakon: sami dobri tipi, po moznosti brez majic, noben ne tezi, vsake toliko casa pride mimo kaksna drag queen, predvsem pa je veliko straight ljudi, ki pridejo tja samo plesati in to je to. Zur brez tezenja. Awesome.
Okoli pol dveh me je Viet pospremil na postajo za N17. Ujagala sem ta nocni bus do UBC in bila je to helluva experience. (Ob tej priloznosti naj omenim, da je Translink v tem letu in pol mocno posodobil svoj vozni park in so trolejbusi, sploh 17-ka, blazno modernizirani. Olimpijske igre se blizajo, pac.) Ker je to edini nocni bus do UBC, je bilo gor vedno zabavno. Vceraj pa sploh: samooklicani vodja horde post-zurerskih studentov je cel bus pripravil do petja komadov I want it that way, Bohemian Rhapsody in Wonderwall. (Vmes se je sicer trudil ostale zagreti se za Free Falling, pa ni pozel vecjega uspeha.) Ljudje z ulice so se zaprepadeno ozirali za potujoco sing-along zabavo, mi - vkljucno z mano, ki se nisem mogla zadrzati - pa smo se rezali na ves glas. Spat sem sla okoli 3. ure.
In potem sva z Laurel spali do 12h! A wha?! Jebiga. Sli sva v village po malo hrane, potem pa pojedli kosilo in gledali se drugi del Pirates of the Carribean, prvega smo namrec predvcerajsnjim zvecer.
Potem pa je bil ze cas, da sem se skidala na bus (41 + 17) do Silve. Yay Silva! Ceprav sem tocno vedela, kako se pride tja, sem za vsak slucaj obema soferjema rekla "Can you call at Oak?" oz. " Could you call at Park?" Vecerja pri Silvi je bila standarno fantasticna - "Oh ja, saj vem, da ti ne jes krompirja in cesna, zato je tole tvoj del ribe, na, pa vzami se malo yamov in tele azteske solate s kvinojo, ja kaj pa spaghetti squash, bos malo, a ne, ja pa tale slivova pita, seveda!" -, Joze mi je standardno ponujal vino, skratka ... I was almost force-fed. 😊 Vecer se je zakljucil tako, da me je Paul zategnil "domov". Sweet.
S Tristanom se nama ni uspelo dobiti, ker bi moral priti po tem, ko je pobral starse na letaliscu, ampak je imelo letalo zamudo, tako da ni bilo niz iz tega. No worries, dobiva se jutri, ko ima day off. Zvecer koncert v Koerner's pubu na campusu (Laurelin tip igra kitaro), v torek vecerja pri Gail, sreda je busy busy - Mel uleti iz Kelowne, z Liso greva v Naam, zvecer pa vsi na karaoke -, cetrtek je dan za Anthonya, nekam moram stlaciti se Chinatown, Richmond, Pacific spirit mall (I just HAVE to) ... Life is full if tough decisions.

---