Let there be love

---

Naslov danasnjega bloga ni le enak pesmi Oasis, ki mi je sicer izjemno pri srcu, ampak nekako povzetek danasnjega dne. But first: vcerajsnji night market.
OK, ena stvar gotovo drzi: ali ukinemo night markete ali pa meni zavezemo gobec, ko me spustijo tja. Res se zadeva prelevi v totalen kulinaricni razvrat. Sla sva scekirati torej se na severna vrata in jedla sem: (zdaj bo trajalo nekaj minut, da vse nastejem) najprej pad thai za 25 batov, pred tem za aperitiv ze dva tista dim sum dumplinga (za 8 batov) z read bean in egg custard filungo, po pad thaiu se en tale dumpling, na poti do juznega night marketa za popotnico se en dupling (ta je bil za 5 batov - ampak manjsi), no potem pa na juznem marketu se pakungo papaje. Za popizidt. Domov, do kamor sem prisla s swangthawom (nekako tako se napise in izgovori) alias red bus, za katerega sem se zdilala kao za 20 batov. Itak lokalci placajo manj. 😉
Danes zjutraj pa k slonom! Malo pred pol deveto so me pobrali v guesthouseu in ko smo nalozili se nekaj drugih (avan)turistov, smo se podali na sever. Nas vodic Hin oz. kun Hin nam je vmes malo razlagal, gledali pa smo tudi en dokumentarec - kombi je bil totaln high tech, s stropa se je spustil ekran in voila, video na zahtevo! Skratka, izvedeli smo, da se peljemo v slonji kemp, kjer sloni tekajo prosto, dobijo jih pa tako, da jih resijo iz jarma raznih cirkusov in ostalih turisticnih pizdarij, ki prav za prav niso ravno slonje okolje.
But the best is yet to come.
Vmes smo se za par minutk se ustavili na marketu, da smo pokupili hrano. Za nas celeee vrecke zelenjave in nekaj mesa, kaj pa za slone? "Tisto tam," se zasmeji Hin in pokaze na totalno zalozen pickup z bananami in bucami.
Izvedeli smo tudi, da slon v tajscini pomeni chang. Torej od tod beer chang! Francl, a si to vedel? Poleg changa je the shit se beer leo in beer singha, pri cemer je singha ime liku iz ene pripovedke. Union se zdi totalno brezvezno proti temu!
Hin nam je tudi razlozil, kako se hrani slone: najprej jim podamo banane ali buce, lahko jih tudi mecemo njim v gobec, sele potem pa jih lahko fotkamo. Ce ne bodo mislili, da jih zezamo in lahko malo popizdijo. 😉 Znak za hranjenje je trkanje po lesenem drogu za slone, za nas pa po zvoncu. OK, to mi je bila prva orientacija.
Ko smo prispeli, smo sli na dvignjeno platformo, do katere smo si morali sezuti cevlje (obozujem to budisticno navado!). Okolica je bila bajna: bujno zelenje, hribovita pokrajina ... noro. Ze na poti do tja je Hin razlagal, da imajo nekateri reseni sloni se vedno mentalne tezave zaradi vsega, kar so pretrpeli. Zato so lahko vcasih tudi naporni - posebna kategorija "very naughty". "Ko jih boste kopali, lahko jih tudi krtacite po glavi, hrbtu in riti, se prosim ne oblacite v bikini. Nasi mahouti (izg. mahuti = trenerji slonov) so mladi fantje in se lahko vznemirijo," nas je smeje svaril Hin, medtem ko je disalo po kosilu ...
Vodicko Earn (kar v tajscini pomeni serendipity = sreca, srecna nakljucja) sem malo povprasala, kako je kaj kemp s tajsko oblastjo. Prebrala sem namrec ze, da niso ravno navduseni nad njo, ker kao odgajanja turiste s Tajske, s tem da prikazuje, kako z zivalmi ravnajo, ko jih ucijo treninga: plesanje, cirkusiranje, slikanje, jahanje ipd. Vse to je zloraba. A odkar je dal Lek blagoslov celo kralj (ki je izjemmmmmmmno cascen), ji lokalci dajo mir. Prej so ji celo stregli po zivljenju in se je morala skrivati. "Nismo proti oblastem, ampak proti tistim, ki s sloni grdo ravnajo. Pri nas ni nobenega sova. Kateri koli kemp ima sov, pa ce se se tako oglasuje kot slonom prijazen kemp, ni enak nam, to ni conservation camp," je pojasnila Earn.
But more is yet to come.
Sliedilo je futranje. Juhu! Z lesenega platoja smo jim podajali banane in buce, oni pa so si jih nezno, a vztrajno basali v gobec. Madonca, to pa je sposobnost zretja (but then again, let's think of me and my night feasts ... Polonca, Oxford je bila nula!)! Malo sem jih tudi pocohala, hecna je ta njihova koza, kot debela guma, pnevmatika celo. Blazno zanimivo.
Potem, ko smo nafutrali (in nekateri kot poblazneli udrihali po fotrovem 70-200 objektivu, svojem pa tudi) slone, je bil cas za nase kosilo. IN TO KAKSNO!!! Okej, povsem se zavedam, da vsak dan napisem, da cesa takega se nisem polozila na svoje brboncice, ampak DEJANSKO vsakic mislim resno. To kosilo - v 90 % vegetarijansko - je bilo enostavno za crknit. Ze Sarah, ki je sedela zraven mene v kombiju in je bila tukaj ze sestic (in je iz kanadske Victorie - hey whaddayouknow, how do I do it?), je ze od starta hvalila in malikovala to hrano. In ni se motila. Buffet je bil sestavljen iz dvojnega riza (en z indijskimi oreski), zelenjavic na sto in en nacin, tudi s tofujem, te in oni nudlni, pa kari je bil tako prokleto bozanski (priznam mu nadvlado nad tistim mojim lanskim), da o SPRING ROLLS (!!!) ne govorimo ... ali pa o gorah already narezane lubenice in ananasih ... za crknit, enostavno za crknit. Spet sem se tako nabasala, kot da vcerajsnji vecer ne bi obstajal.
Po kulinaricnih perverzijah smo jih sli kopati v bliznjo reko. Seveda sem se pred tem namazala s svojim ultra famoznim faktor 50, ker pac moje tabletke niso ravno kompatibilne s soncem. Stvar zgleda tako, da ti v roke potisnejo lambr (bucket, Polonca, bucket ... ) s scetko in potem izvoli v reko za sloni. Noro! SLoni se potem vecinoma zajebavajo in spricajo s svojimi rilci, ti pa se jim pridruzis v zabavi. In je fun, fun, fun! Vmes te sloni celo poljubljajo - in seveda sem se sla nastavljati! Obcutek je, kot da bi pri sesanju stanovanja sobo malo prisesal na fris. Za crknit smesno! (Uau, stvari se samo izboljsujejo, pred dvema dnevoma se je vame nesmrtno zaljubil pes, danes dobivam poljubcke od najvecjih kopenskih zivali, hej kdo ve, mogoce bo naslednje zivo bitje, ki bo razvilo custva do mene, kaksna mesojeda rastlina!)
Po koncu pa visek dneva: pridruzila se nam je Lek, ustanoviteljica in direktorica kempa, in do takrat so me moji so-turisti ze toliko poznali, da I am a journalist from Slovenia, da so me kar pripeljali k njej (s turisti se rada slika in pogovarja, vabi jih, naj ostanemo dlje, naj se se vrnemo). Madonca. Zacela sem se pogovarjati z njo, ker me je zanimalo se pa jos ....
Najprej so zemljo najemali od drzavi, imenovala se je Elephant heaven. Potem je prisel dobri Texas man in jim kupil posest, da na kateri so sedaj. A potrebujejo vec, ker imajo trenutno 35 slonov, zaceli pa so s stirimi. Cena hektara? 200 tisoc batov. Kako je z ostalimi kempi? "Najprej smo jim sli na zivce, sedaj pa nas pustijo na miru in celo koristijo nase veterinarske storitve," razlaga, medtem ko s svojim Canon 1D in 70/200 IS (darilo neke zalozniske hise) slika tri slone - eden od njih z izjemno ocitno zlomljenim hrbtom -, ki zganjajo norcije v bajercku.
Nekaj sem se pogovarjala tudi z vodicem - managerjem - Sithisakom, ki je tu sele 4 mesece. Pojasnil je, da so logging na Tajskem prepovedali (sele) leta 1989, od takrat naprej se slone uporablja izkljucno za turizem. In s tem so ga nasankali. "Po videu, ki ga bomo prikazali, ne bos hotela jahati slonov," je zatrdil. A bilo je to prepricevanje prepricanih - nikoli nisem imela te zelje, samo da sem blizu slonom, jih pobozam, cutim njihove gube pod svojimi dlanmi, gledam njihove oci in cutim vibracije, ko teptajo zemljo.
Vmes med vsemi temi govorancami se je vcasih oglasi kaksen od prebivalcev, slisi se kot fovs lestvica, zaigrana na zarjavelo trobento. Dvakrat sem videla jako zanimiv prikaz: enkrat so psi (ki tudi zivijo tam) zbegali malega sloncka, ki ima komaj 8 mesecev in je bil resen sele po treh dneh zivljenja (mama mu je umrla zaradi muk), nato pa sta ga dva starejsa vzela v bran in ga obkolila. Enako se je zgodilo, ko so nekoliko izzivali tistega z zlomljenim hrbtom; frendi so bili en okel stran.
Potem smo gledali tisti dokumentarec. Scena je res zanimiva: sloni so obenem nesporno svete zivali za tole kraljestvo, ampak obenem tudi izjemno zlorabljane. Pred sto leti jih je bilo sto tisoc, danes jih je 95 odstotkov manj. Ko so secnjo prepovedali pred 20 leti, je bila to dobra novica za divje slone (njihovo naravno okolje se ne bo vec krcilo), za udomacene pa zelo slaba - preostal jim je samo turizem. Udomaceni sloni se smatrajo kot zivina, torej nimajo nobenih pravic in kazni za kruto ravnanje z njimi ni. Vsi sloni, s katerimi "lastniki" hodijo naokoli po Bangkoku in turistom prodajajo banane, kao da jih futrajo, so mocno, mocno zlorabljeni. Mesto ni njihov naravni okolis, neprestano se prestopajo na mestu, kar kaze na stres. Poleg tega cez dan - v downtown jih pivlecejo ponoci - tavajo nekje na obrobju mesta, jedo smeti, se kopajo z izjemno onesnazenih vodah itd. Med sloni, ki jih resuje Lek, so tudi nekdanji dzankiji - recimo ob meji z Burmo so jih filali z amfetamini, da so lahko dlje in vec delali. Bolne slone Lek velikokrat pozdravi sama - kot vnukinja samana iz prav takih vasi, kot so okoliske, pozna marsikatero zdravilo. Ko zve za kaksnega ogrozenega slona, je njena misija odkupiti ga. A ti sloni stanejo lahko tudi 15 tisoc dolarjev, kolikor je stal zadnji, nekateri pa "le" dva tisoc dolarjev, pove Sithisak.
Film je bil grozen ... a vendar resnicen. Med drugim so pokazali tudi stoletja star ritual, ki slona naredi ubogljivega in krotkega. Za tri dni za uklescijo v posebno kletko, imenovano crush, s katerim zlomijo njegov duh. Saman trdi, da je to edini nacin, da se vas znebi zlih duhov, a Lek misli drugace. Med tem ritualno slona zabadajo s palicami, ki imajo na koncu nabite zeblje. Stvar zgleda grozljivo.
Za Sithisaka sem imela se nekaj vprasanj. Ce kot turist v BKK naletim na takega slona, s katerim fehtajo za denar, kako razresim svojo dilemo? Namrec: ce mu dam denar, s tem podpiram nekaj, kar je obupno slabo za slone; a ce mu ne dam denarja, bo lastnik kmalu dvignil roke nad ne-profitom svoje "storitve" in pustil slona v nemilosti, ga zapustil, kar eventuelno vodi v smrt - 40 % slonov v ujetnistvu bojda umre, pravijo v kempu, ker ne znajo pravilno skrbeti zanje. "Stvar je taka: vlada bi morala ponuditi alternativo, kam s sloni, s katerimi se grdo ravna. Ker se jim smatra kot zivino, ni nobene prave regulative. Mislim, bi lahko nasa peticija, naj se ukine to prosjacenje, vsaj malo zalegla. Tudi Lek skusa uciti mahoute, kako se prav ravna s sloni," razmislja Sithisak. Okej, kaj pa stoletja tradicija, kaj pa naj s tem? "Ja, gre za tradicijo, za katero preostali svet - pa tudi mi! - ni vedel. Sele sedaj se to razkriva. Lek jim skusa dopovedati, da glede na situacijo - ogrozenost slonov - to ni najbolj pameten nacin," pove Sithisak. A tezava je se v necem: ker v sosednjih Burmi in Laosu secnja se ni prepovedana, so dosti slonov zgubili tudi na ta racun, da so jih pac prodali levo in desno. "Radi bi, da bi se ostali ucili od nas. Ne bojimo se 'konkurence'," se pove Sithisak.
Ko smo zapuscali kemp mimo dreves, zavezanih s posvecenimi oranznimi sali, ki jih varujejo pred secnjo, sem bila po majici dokaj umazana od spricanja in nanasanja "slonje soncne kreme" (peska). Stalno sem se pogledovala v ogledalo, pa ne zaradi necimrnosti (ceprav, roko na srce, moja frizura vsem okoliscinam navkljub zgleda fenomenalno in lahko vam je zal, da je nimate v vidnem polju!). Spomnila sem se Earninih besede: "Poglejte sosedu na hrbet. Vidite kaj? Ko se boste gledali v ogledalo, boste uzrli krila. To so krila slonjih angelov. Vi ste nasi angeli, vedno boste."
Presekalo me je, ko sem se zavedla, da sem del necesa velikega. Necesa, kar morda sploh ne razumem.
Resda je 2500 batov, kolikor me je stala ta zabava, relativno veliko denarja, a gre ves denar nazaj v kemp (ne dobivajo nobene vladne podpore ali drugih donacij): za mahoute (vsak slon ima svojega, nekateri iz kategorije naughty celo dva), vodice, managerje, kuharja (ki bi mu brez oklevanja podelila Michelinovo zvezdico - mislim, da sem po vseh gurmanskih vezbanjih ze dovolj avtoriteta za kaj takega), prostovoljce (v kempu se da ostati tudi po vec dni, tednov, mesecev) ... TV in video opremo so, recimo, donrali v Serengeti fundaciji (a ni to v Tanzaniji??? vsaj Tanner je bil tam v tem kempu ... hmm ... ).
Noro. Enostavno nor dan. To je bilo vse, kar sem si kadar koli zelela s sloni. Hvala, Mankica, da si mi povedala za ta kemp, ki ni v nobene Lonely Planetu ali Rough guideu ali kjer koli. Upam, da ste se tudi vi kaj naucili iz tega, ker nekatere stvari delamo nezavedno - saj, kaj pa je to kaj takega, ce malo zajahamo slone skozi dzunglo? - pa se sploh ne zavedamo, kaj vse to potegne za seboj.

Vecer je minil dokaj standardno (including prenaziranje s street food: nocoj pad thai in rotti s sladko koruzo). V guesthouseu sem srecala Matta in Bastiana, imela sta se super na trekingu. Kul.
Jutri zjutraj pa dalje, baj baj Chiang Mai, pozdravljen Golden Triangle - greva nekam na sever, se bolj, jap. Potem pa Lao!

---

Photos

Bathing time
These giants love to play

Stomp stomp
You better watch out ...

Those are my bananas!
Going bananas about bananas

THE lunch
Ze zaradi tega se je splacalo priti

Peekaboo
I want more food!

Love, love, love
... is all around

Kiss kiss!
It's a being, at least!

Me and Lek
I am so damn privileged