Advertisement
Published: January 22nd 2007
Edit Blog Post
Off we go to Ayutthaya
Tretji razred not bad sploh. Za uro in pol voznje se spregleda lesene klopi. Sploh pa za 15 batov. Pozdrav iz Ayuthaye, nekdanje prestolnice Tajske!
Torej, najprej da odgovorim vsem skeptikom: da da, dobivam vse privat messages, tako da ni nobene panike. Veliko laze jih je prebirati kot navaden mail.
Zdaj pa naprej. Na hitro.
Zjutraj sva spakirali svoja nahrbtnika in se podali v se eno epizodo iskanja busa za doloceno situacijo. Ne vem, ali samo nama tako ratuje vse dobiti kar tako na blef, ampak nekaj bo na tem. Najprej sva ujagali famozon 42-ko (busi so na slikah), potem pa nama je kar ena mama z busa povedala, na kateri bus morava dalje, da prideva do zelezniske postaje. Prav za prav je sla kar z nama dol z busa in naju pospremila do naslednje postaje, kjer je bus pripeljal takoj, tako da sva kar skocili nanj. Pripeljali sva se do postaje in tam na vlak do Ayuthaye. Skoraj naju je kap, kaksna je bila razlika v ceni med 2. in 3. razredom: za boljsega 315, za slabsega 30b za obe. Seveda sva se naprej furali low budget varianto in sli v 3. rared.
Vlaku ni manjkalo cisto nic in zlahka se primerja s tistim, ki vozi do Metlike (Polona sorry). Okej, klopi so bile pac lesene in ni bilo
Mjav?
Udomaceni macek v najinem guest houseu. Povsem v nasprotju s splosno znanim dejstvom, da me macke pac ne marajo, sem se tele bele kepice komaj znebila oz. zbrcala ven iz sobe. klime, ampak ventilator, toda s spuscenimi okni ni bilo sploh nobene panike. Se bolj prijetno je zahladilo, ko se je kmalu po odhodu nepricakovano totalno ulilo! Dezevalo je skoraj vso pot do Ayuthaye, in to ne tako nedolzno!
Da morava dol, nama je povedal en menih kar sam od sebe, takoj za njim pa naju je se en Azijec (mogoce Tajec? hmmm?) vprasal za pot. Svasta, sedaj se sporazumevava ze z domacini.
Izstopili sva in sli bo bliznje postaje trajektica. Ayuthaya je namrec obdana z vodo, tako da je kao otok, torej je treba cez z ladjo. Zraven je sicer nek velik most, ampak najbrz za avtomobile, ker so se z vlaka vsi vsuli za nama. Za 3b sva se prepeljali cez v 15 sekundah. Noro.
Potem je sledil lov za guesthouse. Nasli sva neko podrtijo za 160B za dvojno sobo in zadovoljno odlozili prtljago. Nato sva si, kot sva prebrali v LP, sposodili bicikla (zdilali za celih 10 batov manj) in se odpeljali watom (svetiscem) po otoku naproti. Najprej sva zalutali v nek povsem osupljiv park, mislim, da bo kar tisti Ayuthaya historical park pod okriljem Unesca. Skratka, da skratim, biciklirali sva gor in dol po lepi tajski zemljici
Unesco heritage park
Hop na bajk in se nauzit Ayutthayinih lepot in oh-ali in ah-ali nad vsemi moznimi wati, ki so res fascinantni. Jebes krscanske cerkve, tole je prava stvar! Tako mogocni so in nekaj misticnega je na njih, da se ne da opisati.
Vmes sva se ustavili nekje pri nekih mamah na kosilu in se s povsem odsotnim razumevanjem anglescine zmenili za kosilo. Jedli sva neko juhico, kar sploh ni bilo po nacrtih, in do sedaj najbolj slasten pad thai - mama se je res potrudila in nama zraven dala se "solato" iz sojinih kalckov in nekih kvazi-mini-porov. Bilo je za vse prste obliznit.
Malo pred 18. sva vrnili bicikla in nadaljevali pot pes. Hoteli sva priti do nekih watov, ki so ponoci osvetljeni, vmes sva iskali se zelo enigmaticno bus postajo, ki jo rabiva za jutri. Spet sva lutali, bili sva prakticno edini tujki in bilo je zakon. Vmes sva naleteli na neko ulico, kjer so imeli milijon stalaz jajc in seveda sem morala fotkati. Folk je bil dokaj dovzeten, celo nastavljali so se nama in kazali na slike kralja. Ko sem se obrnila okoli, je Masa ze imela v roki stamprle nekega zganja, ki ji ga je poturil zraven sedeci mladenic iz neke klape. Malo sva se poklepetali
Mini Angkor Wat
Totalna fascinacija ze mnogo pred dejanskim kamboskim biserom. Svasta. Kaj sele pride potemtakem? (oni v tajscii, midve v anglescii) in sli dalje do tistih watov. Zal so bili zaprti, tako da sva osvetljene stebre obcudovali samo od zunaj.
Na poti nazaj do hostla sva sli spet cez en neverjeten night market, stant pri stantu, hrane toliko, da se ti zrola, ubodla sem en kokos (s slamico, torej kao pijaca), ki je bil vsaj 10b cenejsi kot v BKK, noro, noro, noro ...
Na koncu sva le nasli tisto postajo, ki je vse skupaj nic, samo neka tabla. Welcome to Thailand. 😊
In sedaj sedaim presvicana, smrdeca, spopana tu za racunalnikom, a to je vse, kar lahko povem o svoji zunanjosti. Kar je noter ... pa se ne da opisati. Tu sva sele 4 dni, pa sva videli toliko, da lahko napisem ze vsaj knjigo.
Lepo se imejte in cim manj snega!
Advertisement
Tot: 0.556s; Tpl: 0.012s; cc: 16; qc: 86; dbt: 0.1504s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.3mb
Polona
non-member comment
the J word ...
... indeed!!!! kero d best dogajanje, to je za znort! not to mention tvoje po/opisovanje pa THE VLAK! :))))))))) ce bi sla i ja na tajsko, bi se (ocitno) pocutla kot doma:D can't wait to read another entry, do takrat pa MEJTE SE SE NAPREJ TAK FENOMENALNO!!!! ps: dns mi je koncno odprlo tvojo stran, se dobro. pa pa