Povratek v dezelo savnic in toplic

---

Po ze standardnem dopoldanskem obredu - zajtrk, izlezavanje, plaza - sva s Paulom odbiciklirala do centra, da bi sedla na vlak za Jiaoxi. Spotoma sva pobrala se en chicken bento, nato pa sedla na vlak za 25 dolarjev do najine destinacije: hot springs!
Kot sem ze omenila, jih na Tajvanu mrgoli, in Yilan county ni nobena izjema, prej obratno. Tako je mestece Jiaoxi le nekaj postaj severneje od kraja, kjer sem trenutno, tako da je prikladen pobeg iz vsakdanje (sicer resda povsem drugacne) realnosti. Pa se petek je bil, kar je pomenilo, da ne bo pretirane guzve.
Jiaoxi je prijetno, nekoliko hribovito mestece (naokoli je precej pohodniskih izletov, slapov, ipd.), in ze ob izstopu s postaje te pricaka bazen s toplicami, ki naravno bruhajo ven in te vabijo medse. Midva sva se odlocila za en obhob, kjer sva si ogledala razne templje in druge bisercke. Nato pa naju je premamila masaza in za naslednjih 50 minut in 500 dolarjev sem bila dobra.
Nato pa zares hot psrings v hotelu Chuang Tang cez cesto, kjer je Paul ze bil, zato je bil teritorij poznan. Not pa totalen odklop. Ko sem se preoblekla v kopalke in si nadela obvezno kopalno kapo, se mi je odprl svet nestetih bazenckov s toplo vodo na cca 40 stopinjah, 5 razlicnih savn, masaznih bazenov - in fish spa! Zadevo sem hotela preizkusiti ze zdavnaj, pa se mi je priloznost vedno nekako izmuzila, sedaj pa res ni bilo vec izmikanja. In sem namocila not noge med tiste zabavne kreature, ki so najvecjo zabavo na svetu nasle v grickanju mojih stopal. Huronsko smesno in cudi me, da se noben ni obregnil ob moje butasto spontano hihitanje.
In vse to za 190 dolarjev (+50 za brisaco in 50 za kopalno kapo, kar je 290 dolarjev, kar je sedem evrov).
Paul se je vmes pobral in sel na delo, jaz pa sem ostala do sedmih zvecer. Sledil je nocni ogled mesteca, ki je bilo se bolj ljubko kot podnevi. Na neki promenadi sem naletela na saksofonista, nocne stojnice so ozivele, Las Vegas lucke tudi, ljudi je bilo ravno prav dovolj, na nekem stantu so me prepricali, da sem koncno kupila tisti njihov ingverjev caj ... Podala sem se proti zelezniski postaji in imela sem ravno se dovolj casa, da namocim noge v hot springs pred postajo. And that's exactly what I did. (In se zdalec nisem bila edina.)
Po deveti uri sem bila spet v Luodongu, pocakala sem Paula in odsla sva na baje blazno dober, ce ne najboljsi stinky tofu v mestu. In res je bil odlicen, pa se druzbica za najino mizo, mlada familija, se je zapletla z nama v simpaticen pogovor in seveda so mi poturili, da probam se njihovo stinky tofu juhico. Po tem sva zavila seveda se na night market, kjer sem sprobala se sok iz sugarcane, ampak tokrat dimljenih stebel. Okus je prakticno enak nedimljenim, torej super.
Pred templjom sva srecala enega kanadskega frenda, ki ej s svojimi lokalnimi frendi skejtal v noci. No, prav za prav je bila zadeva sila glasna in razsvetljena, kar je totalno zabavno, saj gre za dvorisce - templja. Ampak nihce se ne sekira in vse je kul. Malo sem se pgoovarjala s tem Kanadcanom Scottom, ki seveda tudi uci anglescino, in bil je prvi, ki je potarnal nad Tajvanom. "Vse je tako umetno, vsi so obsedeni z videzom in materialnimi dobrinami. Nic ne stima, ce hoces urediti kaksne papirje, vse traja in traja. Poleg tega res pogresam snowboardanje," ni bil nic navdusen Scott. Vsekakor se stirnjam z njim, da je tu videz prioriteta stevilka 1 in da toliko "umetnih" punc se nisem videla. Kljub temu - to me ne moti toliko, da ne bi sto na uro uzivala na svojem dopustu na tem cudovitem otoku, ki ne nosi zaman imena Formosa.

---