Ulaanbaatar

---

BOK vsem skupaj!

Najprej dve stvari, ki sem jih pozabil napisat v prejsnjem mailu. Nisem povedal, da je bil tista vasica na otoku narejena povsem iz lesa. Kot v Asterixu in Obelixu. Pocutil sem se, kot da bi prisel na divji zahod, ulice siroke, po sredini drevesa, seveda nikjer asfalta, elektrika na generatorje, ne, in tudi tekoca voda jim je tuja stvar. Stranisca pa... Joj, pretezko je obujat ta spomin.
V Irkutsku pa je bil koncert Deep Purplov. Cena? Sitnica. Najcenejsa karta 14000sit, najdrazja pa 35000sit. Pa naj se kdo rece, da Rusi nimajo denarja.
Zdaj pa na pot. Zjutraj smo se podali na vlak (Gregor, Kiwi in jaz). V vagon pa smo dobiil eno totalno prfuknjeno Americanko (od kod pa bo drugace?) Fak! Skoraj sva znorela. Na meji se je smejala policaju v faco! Mi vsi posrani (cakali smo na meji 6ur, 5 kontrol pasosev, slisali 1001 zgodbico kako znajo zajebavat na meji), strogo resni, ona pa se smeje ko koza. Dobro da nismo dobili zatezenega carinika. Eden je rekel da ima frenda v LJ, malo z nama cvekal po srbo-hrvasko potem pa je videl, da je postal prevec prijateljski in je moral hitro presaltat na strogo rusko zamorjeno faco. Drugace pa je bil vlak pravi dzumbus. En kup Kitajcev in Mongolcev, ki so peljal ogromne kolicine tovora prek meje in so cel dan pakirali, zavijali in skrivali robo. Ocitno je to kar veliki sverc, ker so nam cariniki razsraufali pol vagona. No drugo jutro smo srecno prisli v Ulan Bator v Mongoliji ( in ne Kuala Lumpur v Moldaviji kot nekateri pisete). Na postaji nas je pobral en tip, ki ima agencijo in nam oddal stanovanje. Ameriska koza se nam je prlimala na rit. Zato sva z Gregorjem zacela iskat ponudbe za potovanje z dzipom in nacrtovala, kako se bomo resili ameriske prasice. Pa se je vse dobro izslo, Brainless Bitch je sla na treking za 12 dni - uboga dva Angleza, ki sta jo dobila na grbo, medtem ko imamo mi casa samo 10, tako da so nam bili bogovi naklonjeni. Ko smo skupaj nazdravili pri vecerji se je najina zdravica slisala takole: Samo, da sva se resila nemarne prasice! Ni ravno kulturno ampak vi niste tukaj, da bi to videli. She is like..Oh..whatever.
Drugace pa je UB prav carski v primerjavi z Rusijo. Tukaj se je koncno folk spravil delat in se trudijo da bi kaj zasluzili. Ogromno je dobrih restavracij, kupis lahko spominke in ne gledas vec tistih pateticnih fac. Mesto se pocasi modernizira, mobiteli vlecejo...
Vceraj sva sla v Narodni prirodoslovni muzej in bilo je noro. Od enega kupa zivali, do fosilov dinozavrov in meteoritov ter vseh mogocih mineralov in kamnin. Danes smo sli v tibetanski tempelj, na sredi ogromen zlati Buda, menihi vse naokrog. Res kul. Potem smo pa iskal Central market, in po parih urah ugotovil da je danes zaprt. Prav tako kot vceraj, ampak una koza je vztrajno trdila da je kupovala na CM in mi smo ji (ne vem zakaj) verjeli. BTW. Ko sem jo vprasal od kod je, mi je pokazala na mapi. Jaz namrec ne vem kje se nahaja Washington DC. In taksne ljudi proizvaja Stanford!
Zdaj ko sem izlil ves gnev, greva pa z Gregorjem na pir, da proslaviva njen odhod. Jutri gremo po Mongoliji z dzipom za 10 dni. Mi trije + en nemski par. Najprej Gobi, potem pa malo v notranjost. Po glavi 270$. Se ze veselim.

LP Gogi

---